Pokopališče Ankaran
Pokopališče transformira tradicionalno predstavo o prostoru spomina v metaforo skupnosti. Po eni strani deluje kot prosto prehoden parkovni gozd, po drugi kot niz zamejenih grobnih polj, manjših pokopališč, ki se v terasah nizajo po pobočju nad poslovilnim objektom. Dramaturgija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki se nizajo ob povezovalni poti, poglede obiskovalca izmenično usmerja vzdolž terena med vertikale gozda in pravokotno na teren proti morju, v to nedoumljivo razsežnost, ki se na horizontu spaja z nebom.
