Umetnostna galerija Maribor
Zgodovina stavb na veliki parceli med današnjo Koroško cesto ter Strossmayerjevo, Gospejno in Orožnovo ulico sega v čas okoli leta 1300, ko sta ob Koroški cesti stali dve manjši pritlični hiši. Obe sta bili podarjeni benediktinskemu samostanu v Šentpavlu na Koroškem, ki ju je povezal, nadzidal in za njima uredil vrt do današnje Orožnove ulice. Stavbo so kasneje prezidali, ji dali baročno podobo in na severnem delu vrta zgradili cerkev Marijinega oznanjenja.
Po ukinitvi samostana so stavbe služile vojaškim in upravnim namenom, cerkev pa je prešla v roke podjetnika Carla Gerdesa, ki je v njej uredil tovarno kavnih nadomestkov in v notranjost vstavil lesene etaže. Na nekdanjem vrtu je zgradil stanovanjsko hišo in obe stavbi povezal s triosno ložo, s čimer je nastal zaprt stanovanjsko-tovarniški kompleks. Kasnejša preureditev v mestno palačo je prinesla romantičen vrt, neorenesančno fasado proti Strossmayerjevi ulici z razgledno teraso ter italijansko navdahnjene stropne poslikave v notranjosti.
Med letoma 1951 in 1954 so stavbo po načrtih arhitekta Saše Deva temeljito prenovili in ji dali današnjo podobo ter jo namenili novoustanovljeni Umetnostni galeriji Maribor.
Umetnostna galerija Maribor je svoja vrata odprla 8. februarja 1954. Z njenim odprtjem je Maribor dobil prvo profesionalno ustanovo, ki se je ukvarjala z muzejsko-galerijsko dejavnostjo na področju moderne umetnosti. Danes UGM deluje kot regionalni muzej sodobne vizualne umetnosti na območju ustanoviteljice Mestne občine Maribor ter širšem območju SV Slovenije in se uvršča med javne kulturne zavode širšega pomena.
