Prenova Sokolskega doma na Bledu
Sokolski dom je bil zgrajen leta 1932 po projektu arhitekta Hermana Husa v studiu arhitekta Ivana Vurnika v tedaj značilnem modernističnem slogu iz sestavljenih volumnov telovadne dvorane, odrskega stolpa in nižjega dela za garderobe, sanitarije in stanovanje hišnika z belo fasado in malo profilacij. Nastal je na pobudo blejskega odreda Sokolov kot prostor za druženja, kulturne in športne dejavnosti ter je skozi desetletja predstavljal pomembno stičišče lokalne skupnosti. Več let malo uporabljeno in zelo zanemarjeno stavbo je bilo mogoče po urbanističnih pogojih rekonstruirati za nove namene ali nadomestiti z novo. Po ocenah uporabnosti, stabilnosti in spomeniške vrednosti se je lastnik odločil za celovito prenovo in rekonstrukcijo dotrajane stavbe, ki je obsegala zamenjavo strohnele strešne konstrukcije in novo pločevinasto streho, utrditev venca visokih opečnih sten z armiranobetonsko vezjo, zamenjavo ali rekonstrukcijo oken in vrat, nove stenske obloge, tlake in inštalacije s celovito energetsko prenovo ovoja stavbe ter vgradnjo sodobnih sistemov ogrevanja, hlajenja in prezračevanja s toplotno črpalko. Obodne in notranje stene so bile na novo ometane razen glavne dvorane, kjer je ostala vidna groba opečna struktura zidave z vsemi vezmi, prekladami in razvodi. Pri rekonstrukciji fasade je obliko prvotnega okrasnega napušča povzel profil novega žleba, vsa površina fasade vključno s coklom, okrasnimi policami, okvirji, okni in vrati je v istem barvnem tonu, ki ga dopolnjuje svetlo tlakovanje okolice. Na ta način so arhitekti v soglasju s konservatorko še bolj izčistiti modernistični izraz in kompozicijo spomeniške stavbe, navznoter pa z različnimi značaji posameznih prostorov izrazili njihovo novo funkcijo. Prvotna garderoba za nastopajoče je bila preurejena v prostor za predavatelje, garderobe telovadnice v sprejemnico in nove sanitarije, stanovanje hišnika v pogostitveni kotiček s teraso. Prenovljeni Sokolski dom bo služil mednarodni poslovni šoli za različne mednarodne in lokalne dogodke, kot so konference, predavanja, poslovna srečanja, različni kulturni dogodki, sprejemi in druge prireditve. Hkrati bo objekt ostal odprt tudi za širšo javnost in različne organizatorje dogodkov, saj je cilj ustvariti prostor, kjer se srečujejo znanje, poslovni svet, kultura, ustvarjalnost in lokalna skupnost.
