Park in dvorec Brdo pri Kranju

Posestvo – danes t.i. Park – Brdo, zasnovano v razsvetljenskem duhu, se razprostira v izjemno usklajeni kompoziciji naravnih in oblikovanih prostorov. Njegov razvoj sta v 18. stoletju začrtala Žiga Zois in njegov brat Karel, ki sta sledila sodobnim evropskim načelom oblikovanja krajine, s poudarkom na skladnosti narave in človeškega ustvarjanja. Njuna podeželska posest na Brdu je postala prostor subtilnih prehodov med vrtovi, ribniki, gozdnimi robovi in travniki, kjer naravne danosti niso bile le ozadje, temveč ključni element v oblikovanju produktivne in hkrati estetske, doživljajsko zanimive krajine. Ta premišljena organizacija prostora, ki se naslanja tako na principe angleškega krajinskega vrta kot na estetsko urejanje kmetijske posesti, ferme ornée, ohranja svojo kulturno in umetniško vrednost še danes.

Dvorec Brdo pri Kranju je skupaj s parkom kulturni spomenik državnega pomena. Stavba je več kakor arhitektura, saj vsak prostor izraža svojo zgodbo. Ta stopnjuje pol tisočletja zgodovine, razpete med poznim srednjim vekom, renesančnim razcvetom in arhitekturnimi napori dvajsetega stoletja. Viden pečat reprezentančne rezidence je ob arhitektu protokolarnih stavb Vinku Glanzu dodala izbrana oprema, pretežno likovna dela slovenskih slikarjev in kiparjev. Dvorec je več kot bivališče družin Egkh, Zois, Karadžorčević, počitniškega kraja za Josipa Broza ali Janeza Drnovška. Je križišče slovenske kulture, od reformacije do danes. Nadgradnja dvorca so parkovne površine, svojstven pečat pa mu daje tudi Kongresni center, delo biroja Bevk Perović arhitekti.

V okviru tematskega vikenda Prostori države bomo v nedeljo, 18. maja organizirali ogled dela 500 ha velikega posestva skupaj z JGZ Brdo. Značilnosti parka in dvorca bomo razpoznavali na sprehodu skozi prostor in zgodovino skupaj z umetnostnim zgodovinarjem Gojkom Zupanom in krajinsko arhitektko dr. Ano Kučan.