Nebotičnik

Ljubljanski Nebotičnik, zgrajen leta 1933, je simbol modernizacije in poguma predvojne Ljubljane. Zasnoval ga je arhitekt Vladimir Šubic po naročilu Pokojninskega sklada, zgradil pa stavbenik Ivan Bricelj. S svojimi 70 metri je bil najvišja stavba v srednji Evropi in na Balkanu, njegova gradnja pa je pomenila tehnični in estetski prelom. Stoji na mestu srednjeveškega samostana, kjer so gradbeniki odkrili vodnjak iz 13. stoletja. V temeljnem kamnu je vklesan verz Otona Župančiča: »Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho.«

Nebotičnik združuje neoklasicistični in art déco stil. Njegovo monumentalno preddverje krasijo marmor, okrasje Borisa Kalina in kip Genija Lojzeta Dolinarja. Prvih šest nadstropij je poslovnih, naslednja tri so stanovanjska stanovanjska, na vrhu pa se nahaja kavarna z razgledom. Stavbo zaznamujejo inovacije za tisti čas, kot so dvigalo in potresno varna armiranobetonska konstrukcija, ki temelji na 16 pilotih, segajočih 18 metrov globoko. Statiko je zasnoval inženir Stanko Dimnik po naprednem japonskem modelu, ki je upošteval 35-kratni potresni faktor.

Gradnja je izzvala razprave o primernosti visokih stavb v Ljubljani, saj je Nebotičnik konkuriral baročnim zvonikom in Ljubljanskemu gradu. A smelost projekta izraža vizijo predvojne meščanske elite, ki je Ljubljano postavila na arhitekturni zemljevid. Danes ostaja Nebotičnik nepogrešljiv del ljubljanske kulturne dediščine.