Ploščad Borisa Kraigherja (danes Ajdovščina) v Ljubljani
Ploščad Borisa Kraigherja, danes Trg Ajdovščina, je eden večjih urbanistično-arhitekturnih posegov v središču Ljubljane druge polovice 20. stoletja. Zasnova Janeza Lajovica in Majde Dobravec Lajovic izhaja iz prvonagrajene natečajne rešitve iz let 1969–1970 za območje med današnjo Slovensko, Čopovo in Dalmatinovo ulico. Kompleks je bil zamišljen kot novo večnamensko mestno središče, ki bi povezalo različne programe in pešpoti v strnjeno urbano celoto.
Pomemben element zasnove je bila diagonalna peš povezava skozi kare in čez glavno mestno os, ob kateri je bila predvidena pokrita pasaža iz jekla, stekla in pleksi stekla. Nad obsežnim podzemnim delom s parkirišči in drugimi programi so bile načrtovane tri stavbe z do devetimi etažami. Zasnova je z ločevanjem peš in motornega prometa ter prepletanjem trgovskih, gostinskih, poslovnih in drugih vsebin vzpostavljala večnivojski mestni prostor.
Dolgotrajen proces načrtovanja in gradnje je prvotno zasnovo bistveno spremenil. Projekt se je skozi različne faze postopoma prilagajal tehničnim, prostorskim in izvedbenim okoliščinam, zgrajen pa je bil le del prvotno načrtovanega kompleksa. Današnji Trg Ajdovščina je zato rezultat več desetletij načrtovanja in postopnega razvoja območja, v katerem se prepletajo prvotna Lajovčeva urbanistična zamisel ter poznejši posegi različnih avtorjev in investitorjev.