Poslovno stanovanjska četrt Zupančičeva jama
Poslovno stanovanjska četrt Zupančičeva jama odraža spremembe, ki so se v 80. letih 20. stoletja dogajale tako na strokovnem področju kot v družbi. Arhitekturno urbanistična stroka je ponovno spoznavala pomembnost prostorskega konteksta ter v posodobljeni obliki oživljala historično mesto z jasno izoblikovanimi javnimi prostori (ulice, trgi, parki). Strogo coniranje funkcij v poslovne centre in spalne soseske je nadomestil preplet dejavnosti, popestren z drobnejšo trgovsko, gostinsko in storitveno ponudbo. Namesto velikih sosesk na obrobju mesta se je gradnja preusmerjala v reurbanizacijo manjših, slabo izkoriščenih območij znotraj mestnega tkiva.
Zupančičeva jama se ob upoštevanju morfoloških značilnosti organsko umešča v prostor. Pri oblikovanju urbane kompozicije se zgleduje po nekaj zanimivih elementih iz Fabianijevih in Plečnikovih razmišljanj o urejanju tega predela Ljubljane. Nadaljevanje klasičnega karejskega mesta na južni strani železnice z moderniziranim karejskim mestom na severni strani ob tem zmanjšuje zaznavo železnice kot bariere. Parkiranje za stanovalce je urejeno pod terenom, za obiskovalce pa vzdolž ulic. Obenem je promet načrtno umirjen z zožitvami. Zelenje z otroškimi igrišči je zagotovljeno v varni in mirni notranjosti karejev ter dopolnjeno z javnim parkom ob Linhartovi cesti. Ob ulicah so v pritličju lokali, v notranjosti karejev pa nekoliko dvignjeni vrtovi stanovanj.
Hierarhija in raznolikost urbanih prostorov ter arhitekture olajša orientacijo in poveča zanimivost doživljanja prostora.
Kronologija projektiranja:
Osnova za urbanistični razvoj območja je bil elaborat SMERI na Urbanistično-arhitekturnem natečaju za Južni Bežigrad, 1984, 1.nagrada Andrej Černigoj in Mojca Švigelj Černigoj. Uskladil je preplet radialnih zazidalnih smeri območja z zazidalno smerjo Emone in Dunajske ceste ter s smerjo zareze južne železnice, ki se nevtralizirajo v novem Severnem parku.
V nadaljnjem natečaju leta 1985 za ožje območje, sedanjo Zupančičevo jamo, sta bili podeljeni dve drugi nagradi in sicer elaboratu MODRO (arh. P. Pahor) za koncept malega kareja in elaboratu SONCE (arh. J. Bevk, M. Mrva in V. Brezar) za stanovanjsko zazidavo ter tretja nagrada elaboratu ČETRT (arh. Andrej Černigoj in Mojca Švigelj Černigoj) za koncept velikega kareja.
Sinteza treh nagrajenih rešitev v obliki Zazidalnega načrta za BS 2/1- Zupančičeva jama je bila sprejeta leta 1987 (LUZ, vodja projekta arh. Andrej Černigoj).
Gradnjo je nato izvajal SCT Stanovanjski inženiring d. o. o. v sodelovanju z urbanističnim zavodom in podjetjem za urejanje stavbnih zemljišč, arhitekturo posameznih objektov pa so prispevali različni arhitekti: stanovanjsko zazidavo v štirih karejih arhitekt V. Brezar, poslovne objekte na severnem delu arhitekti M. Marinčič, T. Medvešček in B. Kolenc, poslovne in stanovanjske objekte na južnem delu, vključno z zazidavo ob Vilharjevi ter paviljoni v parku in srednjem delu, pa arhitekta A. Černigoj in M. Švigelj Černigoj.
