Baragovo semenišče

Stavbo Baragovega semenišča je Jože Plečnik zasnoval v letih 1936 in 1937 na območju opuščenega mestnega pokopališča pri cerkvi sv. Krištofa, ki je imelo tako za arhitekta kot tudi za mnoge Ljubljančane izjemno sentimentalno vrednost. V oblikovanju bogoslovnega objekta se zrcalijo vrednote, zaradi katerih je bil Plečnikovi dediščini priznan svetovni pomen, semenišče pa ima status spomenika državnega pomena. Gradnjo štirinadstropne polkrožne stavbe je prekinila druga svetovna vonja, zato del stavbe, ki si jo prvotno zamislil Plečnik, ni bil nikoli zgrajen. Arhitekt je na svoj izvirni način poskušal združiti arhitekturni motiv rimskega Koloseja in Angelskega gradu. Po vojni je, v petdesetih letih, arhitekt Anton Bitenc preuredil stavbo za Pionirski dom in Festivalno dvorano, za Slovensko mladinsko gledališče ter za študentski dom.