Prenova Sokolskega doma na Bledu
Sokolski dom je bil zgrajen leta 1932 po projektu arhitekta Stanka Rohrmana v studiu arhitekta Ivana Vurnika v tedaj značilnem modernističnem slogu iz sestavljenih volumnov telovadne dvorane, odrskega stolpa in nižjega dela za garderobe, sanitarije in stanovanje hišnika z belo fasado in malo profilacij. Več let malo uporabljeno in zelo zanemarjeno stavbo je bilo mogoče po urbanističnih pogojih rekonstruirati za nove namene ali nadomestiti z novo. Po ocenah uporabnosti, stabilnosti in spomeniške vrednosti se je lastnik odločil za celovito prenovo in rekonstrukcijo dotrajane stavbe, ki je obsegala zamenjavo strohnele strešne konstrukcije, utrditev venca visokih opečnih sten z armiranobetonsko vezjo, zamenjavo oken in vrat, stenskih oblog, tlakov in inštalacij. Celovita energetska prenova je obsegala toplotno zaščito oboda in vgradnjo sistemov talnega gretja, pohlajevanja in prezračevanja s toplotno črpalko. Racionalno prenovljena in novo opremljena stavba bo služila mednarodni poslovni šoli za večje seminarje, konference, predavanja ali družabne prireditve. Celovita prenova in rekonstrukcija stavbe se je izvajala po fazah s postopnim financiranjem del od strehe do kleti. Najprej je bila nad dvorano in odrom izvedena nova strešna konstrukcija v obliki vidne kvadratne mreže lesenih lepljenih nosilcev ter nad nižjim servisnim delom utrjena streha z dodanimi legami ter vezmi, ki so bile skupaj z razvodi inštalacij prekrite z oblogo spuščenega stropa. Obodne in notranje stene so bile na novo ometane razen notranje strani, kjer je ostala vidna groba opečna struktura zidave z vsemi vezmi, prekladami in razvodi. Rekonstruirana so bila vsa okna in vrata na fasadi ter notranje stenske obloge. Pod podom, odrom in kleti so bile izpeljani kanali in razvodi prezračevalne naprave. Prvotna garderoba za nastopajoče je preurejena v prostor za predavatelje, garderobe telovadnice v sprejemnico in nove sanitarije, stanovanje hišnika v kavarnico s teraso. Pri rekonstrukciji fasade je obliko prvotnega okrasnega napušča povzel profil novega žleba, vsa površina fasade vključno s coklom, okrasnimi policami, okvirji, okni in vrati je v istem barvnem tonu, ki ga dopolnjuje svetlo tlakovanje okolice. Na ta način so arhitekti v soglasju s konzervatorko hoteli še bolj izčistiti modernistični izraz in kompozicijo spomeniške stavbe, navznoter pa z različnimi značaji posameznih prostorov izraziti njihovo novo funkcijo.
