Stara železarna
Stara železarna je eden redkih avtentičnih industrijskih kompleksov s konca 19. in začetka 20. stoletja v Sloveniji z ohranjenim celovito zaokroženim zgodovinskim območjem železarske in jeklarske industrije. Historično območje so leta 1994 razglasili za kulturni spomenik, ki obsega 5.000 m2. Sestavljajo ga štauharija oziroma kovačnica, nekdanji proizvodni obrat, perzonal ali večstanovanjska hiša tovarniških delavcev in tovarniški laboratorij. V neposredni bližini stoji cerkev sv. Antona, ob kateri je bilo med letoma 1861 in 1964 tudi pokopališče. SIJ Metal Ravne, takrat Metal Ravne d.o.o., je leta 2002 Občini Ravne na Koroškem brezplačno prenesel v lastništvo območje Stare železarne oziroma tri zgodovinske objekte – kulturne spomenike, in sicer z namenom ureditve muzejske predstavitve razvoja jeklarske industrije na Koroškem. Krčilno kovačijo ali štauharijo so zgradili sredi prve svetovne vojne. Z opustitvijo intenzivne proizvodnje v objektu so se sprostile površine za ureditev muzejske zbirke in interpretacije jeklarske tradicije. Ohranjeni stroji in naprave so pomemben del stavbne in tehniške dediščine jeklarske tradicije Koroške. V štauhariji so postavljene stalne razstave Sijaj jekla, 400 let jeklarstva v Mežiški dolini, Mati fabrika – Železarna Ravne in Zakladi fužin. Perzonal je večstanovanjska hiša, zgrajena je bila med letoma 1870 in 1875. Dvonadstropna stavba ima ohranjeno prvotno podobo iz časa, ko so v njej stanovali delavci tovarne. V petdesetih letih 20. stoletja so stanovanja spremenili v poslovne prostore. V pritličju je dobila prostor ambulanta prve pomoči, v nadstropju pa so uredili pisarne za različne upravne službe. Laboratorij za kemijske analize jekla so zgradili po prvi svetovni vojni. V sedemdesetih letih 20. stoletja so laboratorijsko dejavnost preselili v prostore novozgrajene stavbe Obrata tehnološke kontrole (OTK).
