Prostori države na Trgu republike

Ena od osrednjih tem delovanja Edvarda Ravnikarja je bilo načrtovanje mesta Ljubljane. Dobro je poznal njen zgodovinski, gospodarski in urbanistični razvoj. Že v prvih letih po drugi svetovni vojni se je ukvarjal z vprašanjem Ljubljane kot glavnega mesta Slovenije in z njenim pomenom v širšem regionalnem okviru. Med prvimi projekti, v katerih je obravnaval ljubljansko mestno središče, je tudi študija izrabe Nunskega vrta Uršulinskega samostana, tedaj še velike nezazidane ploskve v osrčju mesta, ki je predstavljala edinstven razvojni potencial. Projekt ureditve območja Trga republike in Cankarjevega doma je skozi desetletja načrtovanja in gradnje, iz prvih zasnov do današnje podobe, doživel številne prostorske in družbeno-politične transformacije. Proces nastajanja osrednjega prostora nove države je tudi zgodba o arhitektu samem in njegovi strokovni rasti.

Danes prostor Trga republike s selitvijo Nove Ljubljanske banke iz stolpnice TR2 dobiva priložnost za novo poglavje. Kakšni so njegovi potenciali in kako bi lahko sodobna država odgovorila na priložnost, ki jo pomeni izpraznitev ene najprepoznavnejših stavb v mestu in verjetno v državi? Zgodba Trga republike nas uči, da je od nekdaj šlo za prostor, v katerem se je materializiral spremenljivi duh časa in napredek družbe, ki ga sooblikuje.

Načrtovanje:

1947 / natečaj za Prezidij Ljudske skupščine, zmaga predlog Edvarda Ravnikarja

1958 / natečaj za variantni zazidalni načrt okolja Ljudske skupščine, zmaga predlog Edvarda Ravnikarja

1960 / urbanistični natečaj za območje novega Trga republike, zmaga predlog Edvarda Ravnikarja

1960 – 1965 / razvoj in načrtovanje Trga republike s pripadajočimi stavbami, predelava zasnove med ustavitvijo gradnje

1976 – 1978 / načrtovanje Cankarjevega doma

Izgradnja:

1961 – 1976 / Trg republike s pripadajočimi stavbami

1978 – 1983 / Cankarjev dom

Po Trgu republike nas bo popeljala arhitektka Katarina Čakš.