Gruberjeva palača

Poslopje, prvotno načrtovano za šolo za hidravliko in mehaniko, so leta 1773 začeli graditi po načrtih jezuita Dunajčana Gabrijela Gruberja. Gradnja se je pričela po izdaji dvornega odloka, s katerim je bilo za vzpostavitev tehnične šole dodeljenih 2000 goldinarjev.

Simetrično in osno zasnovana palača je stala med starim jezuitskim seminarjem in kolegijem. Slednji je leto kasneje pogorel skupaj z vrsto šestih hiš nasproti lokacije nove palače, kjer je bil kasneje urejen vrt. Prvotno enajstosno pročelje z rahlo izstopajočim sredinskim rizalitom krasi rokokojski portal.

Fasadne površine sledijo enotni zasnovi. Preprosto rustikalno pritličje je zaključeno z venčnim zidcem, nad njim pa se razteza gladko ostenje, ritmizirano z bogato oblikovanimi okenskimi odprtinami. Pilastrsko oblikovanje fasade je Gruber nadomestil s štukaturnim okrasjem z motivom rastlinskih vencev, kit in draperije, omejenim na podokenska polja in čela. S tem se je v Ljubljani prvič pojavil t. i. kitasti slog, ki so ga prevzeli in v arhitekturnih snovanjih aplicirali tudi njegovi učenci, med drugimi Jožef Šemerl in Leopold Hofer. Kitasti slog se ponavlja tudi v notranjosti.

Gruber je v stavbi združil šolske in bivalne prostore ter kapelo. Zaradi finančnih težav je leta 1784 palačo ponudil v odkup, po njegovem odhodu v Rusijo pa je bilo poslopje postopoma preurejeno v stanovanja. Na začetku 19. stoletja je bil tako dozidan triosni južni trakt s fasadnim oblikovanjem, posnemajočim prvotno poslopje, leta 1842 pa je tedanji lastnik Anton Virant ob današnjem Levstikovem trgu v liniji severne fasade prizidal trinajstosno stavbo, ki se v historističnem duhu deloma prilagaja starejšemu stavbnemu jedru.