Semeniška knjižnica
Arhitektura Semeniške knjižnice odraža visoke umetniške in intelektualne ideale zgodnjega 18. stoletja. Knjižnico so sprva uredili nad zakristijo nove baročne stolnice, nato pa so ji namenili prostor v prvi polovici 18. stoletja novozgrajenem bogoslovnem semenišču, ki ga je načrtoval Carlo Martinuzzi. Stavba se odlikuje kot rahlo razčlenjen blok z mogočnim portalom, ki sta ga leta 1714 najverjetneje po Martinuzzijevi zasnovi izdelala kipar Angelo Putti in kamnoseška delavnica Luke Misleja. Notranjost knjižnice predstavlja enega lepših še celostno ohranjenih prostorov baročnega časa v Ljubljani. Strop je leta 1721 poslikal Giulio Quaglio s fresko, ki v središče postavlja Resnico, obdano s krepostmi in cerkvenimi očeti. Masivne hrastove omare, delo mizarskega mojstra Josepha Weidingerja iz leta 1725, dopolnjujejo prostor. Semeniška knjižnica se uvršča med najkakovostnejše baročne knjižnice ne le v Sloveniji, temveč tudi v širšem evropskem prostoru.