Prenova domačije Čebokelj v Hruševju
Domačija stoji na poti od cerkvice svetega Danijela iz 17. stoletja, ki je zaščitena kot sakralna stavbna dediščina, do kala s kapelico na koncu vasi. Kot poudarja arhitekt in izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Leon Belušič, so se z njeno prenovo dotaknili pomembne točke vasi in njene identitete, pomen ohranitve dediščine pa je začutil tudi investitor. V grajeni strukturi so odkrivali plasti časa, ob prenovi pa so bili ključni dialog z izvajalci, razumevanje tradicionalnih znanj, tehnologije, detajlov in občutljivosti za kontekst. »Navdih tega prostora nas je vodil do snovanja nekakšnega razpršenega hotela, sestavljenega iz treh hiš, in tega, kako čim bolj ohraniti staro v novem. Koncept sloni na prepletu dvojnosti, ki se jasno kažejo v volumenski, strukturni, materialni in programski zasnovi. Zgodba domačije, kjer so nekoč sejali žito, se je zlila z zgodbo investitorja, gostinca, ki je zaljubljen v kuhinjo in gastronomijo,« strne Belušič. Pšenično zrno, iz katerega nastane kruh, je simbolno povzet koncept novega gostinskega objekta, ki je hiša v hiši – seme je abstrahirano prikazano kot lesena vstavljena struktura. V tem »zrnu« so prostori za sprostitev s knjižnico ter prostor za zaključene družbe, na žitno klasje pa spominjajo vertikalne paličice, ki uokvirjajo ta domačni prostor. Iz njega se odpirajo pogledi na lokalne značilnosti in različne prostore, tudi na Nanos ter v prihodnosti na žitno polje.
