Nagrade OHS Award 2025

V četrtek, 15. maja 2025 je v Mestnem muzeju v Ljubljani potekala podelitev nagrad izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije 2025.

Festival, ki je letos potekal že šestnajsto leto zapored, je tudi tokrat odprl vrata kakovostni slovenski arhitekturi in jo približal najširši javnosti. V treh festivalskih dneh, od 11. do 13. aprila, si je bilo mogoče pod strokovnim vodstvom arhitektov, krajinskih arhitektov, naročnikov, odločevalcev in izvajalcev brezplačno ogledati arhitekturne projekte po vsej Sloveniji, organizirali pa smo tudi zanimiva tematska vodenja in arhitekturne sprehode. Cilj festivala OHS tekom let ostaja odgovorno ravnanje s prostorom. Skozi osebno izkušnjo želi vsakomur približati vrednote kakovostne arhitekture in spodbuditi aktivno vključevanje v dialog o grajenem prostoru. Izpostavlja primere dobrih praks, ki ponujajo rešitve za družbene, ekonomske in okoljske izzive, s katerimi se soočamo.

Obiskovalci OHS 2025, so si na festivalu lahko ogledali več kot 70 arhitekturnih projektov in po svojem izboru glasovali za najboljše projekte v kategorijah Javni, družbeni in poslovni projekti, Stanovanjski projekti in tudi v kategoriji Projekti z lesom.

Festival Odprte hiše Slovenije podeljuje nagrado OHS Award od leta 2019. Nagrada se razlikuje od klasičnih strokovnih arhitekturnih priznanj, saj njen glavni namen ni zgolj strokovno vrednotenje arhitekturnih dosežkov, temveč spodbujanje širše javnosti k aktivnemu razumevanju pomena kakovostnega grajenega prostora ter k sodelovanju pri njegovem nastajanju. Vse projekte, vključene v festivalski program, predhodno potrdi strokovna žirija. Končnega nagrajenca pa izbere javnost z glasovanjem med obiskovalci festivala. Nagrada tako odraža neposreden odziv uporabnikov prostora, katerim je arhitektura v prvi vrsti tudi namenjena.

Nagrada OHS Award se podeljuje celotni projektni ekipi – arhitektom, inženirjem, naročnikom, izvajalcem in investitorjem. Tak pristop poudarja dejstvo, da je kakovostna arhitektura rezultat usklajenega sodelovanja različnih deležnikov, ki razumejo pomen prostora za razvoj skupnosti in se zavedajo svoje vloge v procesu njegovega oblikovanja.

V času, ko se grajeni prostor pogosto podreja kratkoročnim interesom, hitri izvedbi in najnižji ceni, nagrada OHS izpostavlja tiste prakse, ki temeljijo na strokovnosti, odgovornosti in dolgoročni viziji. Hkrati pa s svojo strukturo prepoznava tudi pomen investitorjev in izvajalcev, ki razumejo kulturo prostora kot ključen dejavnik družbenega razvoja – danes in v prihodnosti.

“Mislim, da lahko vsako dobro arhitekturo razumemo šele, ko jo obiščemo. Prav tako nam izkušnja ogledov v živo ne glede na predznanje omogoča odkrivanje tiste dodatne dimenzije, ki jo dobra arhitektura zmore… Festival nam ponuja redko priložnost, da raznolike prostore arhitekture začutimo v merilu ena na ena, in za hip potešimo svojo prostorsko radovednost. Načeli enakovrednosti publike in vključujoče razprave vzpodbujata opolnomočenje vseh obiskovalcev in splošne javnosti z znanjem o kvalitetni sodobni produkciji prostora, strokovna vodstva pa pričajo o prepogosto pozabljenih ali spregledanih arhitekturnih in prostorskih dosežkov naše kolektivne preteklosti. Na ogledih lahko obiskovalci komunicirajo z načrtovalci in še pomembneje, uporabniki, ki prostor arhitekture udomačijo. Prav zadovoljni uporabniki tako javnih kot zasebnih objektov so najboljši glasniki in priznanje dobri arhitekturi.”

“Med mnogimi različnimi priznanji nagrada OHS ostaja izjemna. Strokovna žirija festivala pregleda vse prispele prijave in predlaga, katere objekte bi bilo nujno odpreti splošni javnosti, kljub temu pa projektov ne kategorizira in ne presoja. Tako ta nagrada ni cehovsko priznanje, ki ga arhitekti podelijo arhitektom, ampak odločitev in pripoznanje arhitekturi s strani splošne javnosti, ki vsakega od predstavljenih objektov lahko obišče, o njem presoja, in ga nagradi na glasovanju.” – Andraž Keršič, član strokovne žirije OHS 2025

V kategoriji Javni, družbeni in poslovni projekti so nagrado prejeli:

Prenova Hiše Najstarejše trte na svetu

Investitor: Mestna občina Maribor, Zavod za turizem Maribor

Arhitektura: Arhisol

Stojan Skalicky, Tina Rudolf

Odgovorna konservatorja ZVKDS: Alenka Zupan, Gorazd Gerlič

Likovna oprema: Umetnostna galerija Maribor, Simona Vidmar Čelik in Jure Kirbiš

Glavni izvajalec: Kograd Igem d.o.o.

Foto: Miran Kambič

Pokopališče Ankaran

Investitor: Občina Ankaran

Arhitektura: VOID arhitektura

Mina Hiršman, Primož Žitnik, Uroš Rustja, Mateo Zonta

Krajinska arhitektura: Studio AKKA

Ana Kučan, Luka Javornik, Danijel Mohorič

Foto: Ana Skobe

Prenova Auerspergove železarne na Dvoru pri Žužemberku

Investitor: Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo in Evropski sklad za regionalni razvoj

Arhitektura: Arhitektonika d.o.o., Andrej Goljar

Zasnova razstave: Staša Tome

Oblikovanje razstave in notranje opreme: Art Rebel 9 d.o.o.

Odgovorna konservatorka ZVKDS: Judita Podgornik Zaletelj

Glavni izvajalec: Kograd Igem d.o.o.

Partner projekta razstave: Zavod RS za varstvo narave

Foto: Matija Goljar

V kategoriji Stanovanjski projekti so bili nagrajeni:

Vila Kobdilj 1835

Investitor: Kisik d.o.o.

Arhitektura: Vesna Hrvatin Arhitektka

Konservatorska svetovalka: Eda Belingar, ZVKDS OE Nova Gorica

Glavni izvajalec: Zborci d.o.o.

Stavbno pohištvo: Robert Peras s.p.

Kamnoseška dela: Ivan Žiberna

Foto: Ana Rojc

Alpski hiši

Arhitektura: Dekleva Gregorič arhitekti

Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, Jan Žužek, Andi Koder

Glavni izvajalec: Ekoart d.o.o.

Masivna lesena konstrukcija: iQwood d.o.o.

Izvajalci in dobavitelji: Mizarstvo Košak d.o.o., Aleš Ložar s.p., Skodlarstvo Bohinj, Nejc Dijak s.p., Hotenjka d.o.o., Žurbi d.o.o., Aleš Bratovž s.p., EBTS d.o.o., Timo – Pohištvo Vinko Žitnik s.p., Pertot 1996 srl: Borut Pertot, s.p. , Arcadia d.o.o. , Intra lighting d.o.o.

Foto: Ana Skobe