Hiša Imenje

Nova družinska hiša stoji med nekdanjim kozolcem na temenu prevala in kamnito kaščo, trdno sidrano v breg. S svojo podolgovato obliko se iz temena proži nad globel v smeri pogledov na oddaljene hribe. Ohranjena kašča je bila ključno oporišče za prostorsko kompozicijo domačije. Okoli nje se vzpenja pot od ceste mimo sosedov, dokler ne zavije na zaslonjeno dvorišče. Kjer se kašča in nova hiša najbolj približata, se odcepita vhod vanjo in prehod pod njo navzdol po stopnicah. Najbolj prizemljena sta jedro hiše in jedilna kuhinja obrnjena proti vzhodu, kjer se začenja dan. Bivalni prostori se raztezajo in odpirajo k razgledom preko podaljšane terase pod iztegnjeno streho nad globeljo. Tudi od daleč je videti, kako se hiša izteguje iz brega in zalebdi. Pod njo je po stari navadi prostor za shranjevanje drv, s katerimi hišo ogrevajo. Občutki vpetosti v zemljo in lebdenja nad njo se mešajo in ustvarjajo stalen dvogovor nasprotij, ki ostaja živ. Dopolnjujejo jih tudi občutja na eni strani težke, iz kamnov grobo zidane in hrapavo ometane kašče ter na drugi lahkotne, iz lesenih brun zložene hiše, ki je vsa mehka, gladka in vabljiva.