Jezuitska cerkev sv. Jakoba in samostan

Na mestu nekdanjega avguštinskega samostana in kasnejše cesarske ubožnice so po letu 1597 jezuiti najprej postavili samostansko poslopje, nato pa še novo redovno cerkev, ki so jo odmaknili od ceste in tako pred pročeljem ustvarili manjši trg. Cerkev je oblikovana kot potridentinska kongregacijska dvorana s kapelami, zgrajena pa je po južnonemških vzorih kot cerkev z notranjimi stenskimi slopi. Kasneje je bila prizidana osmerokotna kapela sv. Frančiška Ksaverija (1667–1670) z bogato štukaturno opremo, ladjo pa je stavbenik Francesco Ferrata povišal in ji nad kapelami dodal empore (1701). Tedaj je cerkev dobila tudi novo dvonadstropno in s pilastri členjeno fasado. Leta 1773 so bili jezuiti razpuščeni, samostanski prostori z bogato okrašeno knjižnico pa podrti po požaru, ki je izbruhnil leto kasneje. Današnja zunanja podoba je posledica prezidave po potresu leta 1895.

Po Jezuitski cerkvi sv. Jakoba nas bosta popeljala dr. Matej Klemenčič in župnijski upravnik: p. Tomaž Mikuš DJ.