Znani so prejemniki Plečnikovih nagrad 2026
Znani so prejemniki Plečnikovih nagrad, ki jih je v ponedeljek, 25. maja 2026 že triinpetdesetič podelil Sklad arhitekta Jožeta Plečnika.
Strokovna žirija v sestavi Andreas Ruby, Blaž Budja, Mojca Gregorski, Uroš Rustja in Rok Žnidaršič je letos v petih kategorijah (za arhitekturno realizacijo večjega in manjšega merila, za javni prostor, strokovno publicistiko ter bogatitev prostorske kulture) podelila eno Plečnikovo nagrado, štiri Plečnikove medalje in eno študentsko štipendijo.
Predsednik žirije Plečnikovih nagrad 2026 Andreas Ruby je zapisal:
“Trideset let je bilo videti, da sodobna arhitektura v Sloveniji sledi jasni usmeritvi. Po osamosvojitvi leta 1991 se je z izredno močjo pojavila nova generacija arhitektov – izobraženih v arhitekturnih šolah doma in v tujini, polnih novih idej, novih pristopov in z močno željo po grajenju drugačne prihodnosti. To je bila arhitektura, ki je za svoja vzela nasprotja med starim in novim, med kontekstom in posegom, med tem, kar je obstajalo, in tistim, kar bi se lahko na novo začelo.
A danes je prišlo do zasuka. Med projekti za Plečnikove nagrade 2026 lahko začutimo nastop drugačnega odnosa – tišjega, skromnejšega, nikakor pa manj radikalnega. Prilagodljiva ponovna uporaba, izvorno motivirana z etiko, zdaj postaja arhitekturna strategija z lastno estetiko. Ta zadržanost pri rabi sredstev prihrani več kot le material. Ohrani tudi pomen. Kajti stavbe in urbani prostori utelešajo spomin. V njih so družbena izkušnja, kolektivna identiteta in oblike vednosti, ki izginejo, ko jih izbrišemo. Delo z obstoječim torej ambicije ne zmanjša. Predrugači jo: ne spektakel, učinek; ne pretiravanje, moč; ne kladivo, skalpel.
Priča smo zasuku od učinkovitosti k zadostnosti: od karseda velikih posegov k odkrivanju, natanko kolikšen poseg je potreben – nič več, nič manj. Ta zasuk še nastaja. A je že viden. Morda bo opredelil novo poglavje slovenske arhitekture: arhitekture, ki obstoječega ne želi zasenčiti, ampak ga želi narediti za ključni dejavnik lastnega predrugačenja. Sočutno, inteligentno in zadržano. Čutite zasuk?”
Plečnikovo nagrado za javni prostor prejme Čolnarna Zaka. Avtorji projekta so Rok Oman, Špela Videčnik, Janez Martinčič, Andrej Gregorič, Rok Dolinšek, Amadej Mravlak, Matej Krajnc, Vladyslav Bondarenko, Adrien Riviere, Domen Ovsenik in Tilen Sepič.
Žirija je v obrazložitvi zapisala: “Prenova čolnarne ob Blejskem jezeru ohranja kontinuiteto arhitekturne dediščine skozi njeno premišljeno reinterpretacijo v sodobnem prostorskem in družbenem kontekstu. Avtorji so z ohranitvijo izvorne arhitekture, njeno skoraj forenzično analizo in inovativno ponovno uporabo oblikovnih prvin vzpostavili izrazito zadržano, a hkrati ambientalno bogato arhitekturno rešitev. Žirija najvišjo kakovost prepoznava prav v tem, kar ostaja neizvedeno – v zavestni odsotnosti narejenega, pa tudi v nizu majhnih, skrbno premišljenih posegov, katerih skupni učinek vzpostavlja nov pristop v razumevanju odnosa med preteklostjo in sedanjostjo.”
Plečnikovo medaljo za arhitekturno realizacijo malega merila prejme Hiša B2. Avtorji projekta so Matjaž Bolčina, Ernest Milčinović, Urška Bertok Herman in Jan Žonta.
Žirija je o projektu zapisala: “Hiša B2 razkrije moč arhitekturne sočutnosti. Arhitekti, ki so se lotili projekta na lokaciji s povprečno hišo iz leta 1927, so skupaj z naročniki sklenili, da je ne porušijo, pač pa raje razvijejo njen skriti potencial. Z veliko skrbnostjo so jo odprli proti zadnji strani in ustvarili hipnotičen enfilade z ulice skozi hišo in spet ven, na vrt. Diskretno zlitje starega in novega ustvari lepoto, kakršne novogradnja ne bi mogla. Gre za sodobno lepoto, ki služi kot opomnik, da moramo s svojim svetom ravnati nežneje in razumeti, da je lahko odgovor na naše želje skrit v nečem, kar že imamo.”
Plečnikovo medaljo za arhitekturno realizacijo velikega merila prejme projekt Ureditev Glavnega trga v Vipavi. Avtorji projekta so Tomaž Krušec, Lena Krušec in Neža Novak.
Iz poročila žirije: “Avtorji projekta prenove trga v Vipavi so s spoštljivo obravnavo obstoječega in s pronicljivim branjem prostora vzpostavili ambient, kjer ni nič odveč. Prenovljeni prostor trga ne tekmuje z obstoječo arhitekturo, temveč jo z zadržanimi, premišljenimi posegi poudarja. Žirija je največjo kakovost rešitve prepoznala prav v zadržanosti arhitekturnega jezika. Avtorji prostora niso obremenili z izrazitimi oblikovnimi gestami, pač pa so se odločili za poseg, ki temelji na spoštljivem dialogu z obstoječim. Trg tako ni postal samostojen arhitekturni objekt, temveč deluje kot prostorski okvir, ki omogoča jasnejše branje in zaznavo zgodovinskega urbanega tkiva.”
Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture prejme knjiga Plečnikova zelena Ljubljana avtorice, katere avtorica je Darja Pergovnik, urednica pa Maja Kovač.
Žirija je v obrazložitvi zapisala: “Knjiga Plečnikova zelena Ljubljana z osvetlitvijo pogosto prezrtih krajinskoarhitekturnih prvin Plečnikovih ureditev odprtega prostora Ljubljane odpira nov, relevanten pogled na njegovo dediščino. Na podlagi poglobljene raziskave in dolgoletnih konservatorskih izkušenj avtorica vzpostavlja strokovna izhodišča za prenovo, upravljanje in vzdrževanje teh prostorov. Delo pomembno prispeva k razumevanju celovitosti Plečnikove arhitekture ter bogati prostorsko kulturo z aktualnim premislekom o odnosu med grajenim in naravnim prostorom.”
Plečnikovo medaljo za publicistiko prejme knjiga Miloša Kosca Enfilade: Življenje stanovanja.
Žirija je o nagradi zapisala: “S knjigo Miloša Kosca je slovenska arhitektura bogatejša za pogled na sledi pretekle bivalne kulture, na njene nekdanje stranpoti, današnje zablode in prihodnje perspektive. S tem Koščevo delo širi polje arhitekturne publicistike in predstavlja pomemben vpogled v sodobno sobivanje.”
Plečnikovo štipendijo prejmeta Nika Jeromel in Erika Slovša za projekt Anton, slovenski čebelnjak v urbanem okolju. Mentor Mitja Zorc, somentor Tadej Urh.
Žirija je v obrazložitvi zapisala: “Čebelnjak Anton je nastal kot študijski projekt Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, in sicer ob 110. obletnici ustanovitve Čebelarskega društva Ljubljana. Študentki Nika Jeromel in Erika Slovša sta pod vodstvom mentorjev zasnovali urbani čebelnjak v Plečnikovem parku ob Gradaščici. Arhitektura čebelnjaka združuje slovensko tradicijo s sodobnim izrazom in na poetičen način odpira aktualna vprašanja o odnosu med naravo in mestom, o interpretaciji tradicije in o javnem prostoru. Avtorici s svojo izvirno arhitekturno gesto na ta vprašanja ne ponujata enoznačnih odgovorov, ampak puščata prostor za njihovo premišljanje.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!