Preskoči na vsebino

Andraž Keršič, arhitekt, raziskovalec, kustos in pedagog

Foto: Uršula Novak

Andraž Keršič, mag. inž. arh., deluje kot projektant, raziskovalec, kustos in pedagog. Študiral je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter Fakulteti za arhitekturo in oblikovanje v Aalborgu na Danskem. Po delovanju v arhitekturnem ateljeju Medprostor 2013–2017 in Arrea arhitektura  2018–2019 je leta 2019 soustanovil biro a2o2 arhitekti. Za raziskavo Trajnostni pristopi za varstvo povojne arhitekturne dediščine 20.stoletja je prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Za projekt Mestni park Rakova Jelša je skupaj s projektno skupino leta 2016 prejel zlati svinčnik za odlično izvedbo. Leta 2022 je z birojem a2o2 arhitekti prejel zlati svinčnik za odlično izvedbo za prenovo hiše MM, leta 2024 pa za Prenovo stanovanja v Dukićevih blokih. Je soavtor večih razstav o arhitekturi in prostorski kulturi. Z Natalijo Lapajne in Matevžem Čelikom je med drugim leta 2019 v MAO Ljubljana kuriral razstavo Prenavljamo!!!, leta 2021 pa z Ajdo Bračič, dr. Bogom Zupančičem in dr. Milošem Koscem razstavo Iščem stanovanje. Zaposlen je kot asistent na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer sodeluje pri predmetih Projektiranje in kompozicija, Arhitekturno oblikovanje 1, Asanacije in adaptacije ter Prenova arhitekture in konservatorstvo. Je član komisije za nepremično kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo. Ukvarja se s prenovo anonimne arhitekture, zaščitenih objektov dediščine ter raziskovanjem druge generacije slovenskih modernistov.

O OHS: “Vsako dobro arhitekturo lahko razumemo šele, ko jo obiščemo. Festival OHS je izjemna priložnost, ki vsakomur omogoča, da si brezplačno ogleda zasebne domove, pisarne, zavode ali ključne objekte iz zgodovine slovenske arhitekture. Šele ko te prostore začutimo v merilu ena na ena, lahko za hip potešimo svojo prostorsko radovednost. Pomen festivala sega tudi preko izkušnje dobre arhitekture, saj je ta s predstavljanjem aktualnih dosežkov arhitekturne produkcije tesno za petami izmuzljivemu duhu časa. Sicer nedostopni objekti strokovni in splošni javnosti vedno znova odstirajo daljnosežnost kreativnega potenciala ustvarjalcev in dobre kulture gradnje.”