Z novimi normativi glede dnevne svetlobe v stavbah se želi izboljšati počutje in zdravje

Poznate občutek, ko ne glede na to, kako velika so okna, je prostor sredi dneva še vedno pretemen in je treba prižgati luči? Razlogov za to je lahko več. Zunanje ovire, orientiranost glede na smer neba, oblika in položaj okenskih odprtin, slojevitost stekel in ne nazadnje tudi oblika prostora.
Že dolgo je znano, da je kakovost bivanja veliko boljša v prostorih z dovolj naravne svetlobe in dobrim razgledom, preživljanje veliko časa v nezadostno osvetljenih prostorih pa vodi v melanholijo in razdražljivost. A kljub temu bomo v Sloveniji prve smernice za osvetljevanje z dnevno svetlobo v stavbah dobili šele z evropskim standardom FprEN 17037:2018. Ta bo v veljavo stopil 1. marca.

 

Gre za dolgo pričakovani dokument, za katerega mnogi trdijo, da prinaša revolucijo v načrtovanju stavb nove generacije. Dosedanja priporočila, ki so bila vključena v nekaj različnih pravilnikov (npr. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za stanovanja), so predpisovala le velikost okenske odprtine, ki je definirana v deležu glede na talno površino.

Dnevna svetloba vpliva na cirkadiano uro

Pred časom smo že pisali, zakaj je pomembna dnevna svetloba. Poleg tega, da pomanjkanje dnevne svetlobe vpliva na najrazličnejše telesne in duševne težave, vpliva tudi na pomanjkanje vitamina D, kar povzroča težave, kot so utrujenost, izčrpanost in večja dovzetnost za bolezni.

Dnevna svetloba ima pomemben vpliv tudi na kakovost spanja, saj jo človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in budnosti. Torej, za zagotovitev dobrega spanja potrebujemo veliko dnevne svetlobe podnevi in teme ponoči.

Običajne ravni svetlobe so približno med 300 in 500 lux in zadostujejo za vidne naloge, vendar pogosto ne zadostujejo za stabilno delovanje naše notranje biološke oziroma cirkadiane ure. Neposreden vpad dnevne svetlobe bi moral dosegati vsaj 1000 lux, da uspešno uravnava cirkadiano uro v telesu in se sprožijo hormonski in imunski procesi.

Novi standard prinaša 4 glavna merila

Novi standard bo to področje bolje uredil. Predvideva, da naj bi notranje prostore z dnevno svetlobo osvetljevali skozi vse leto in večino časa, ko je dnevna svetloba na voljo. Standard podaja priporočila za različne geografske lokacije v EU, med drugim tudi za Ljubljano.

Poleg tega so določena 4 merila, po katerih bomo v prihodnje ocenjevali količino dnevne svetlobe v stavbah. To so količnik dnevne svetlobe, kakovost pogleda navzven, neposredna osončenost in zaščita pred bleščanjem.

Količnik dnevne svetlobe

Predstavlja količino dnevne svetlobe, ki prihaja v prostor. V to je vključena neposredna dnevna svetloba, svetloba, odbita od zunanjih ovir, in tisto, ki se je odbila od notranjih površin.

Kakovostni pogled navzven

Ta se bo vrednotil na podlagi treh lastnosti, in sicer širine pogleda, minimalne razdalje do zunanje fiksne ovire in obseg pogleda na okolico. Po standardu naj bi horizontalni pogled znašal vsaj 14 stopinj, srednja vrednost je 28, najboljša pa 54 stopinj. Zunanjost bi morala biti z vsaj 75 odstotkov površine uporabnega prostora. Minimalna razdalja do zunanje fiksne ovire bi morala biti vsaj 6 metrov, srednja 20 metrov, najboljša pa 50 metrov. Za fiksno oviro se štejejo stavbe in ne drevesa ali grmičevje.

Novi standard je prepoznal pomembnost tudi v vrsti okolice, ki jo zaznamo. Minimalni razgled naj bi vključeval vsaj raven pokrajine, srednji pokrajino in tla ali nebo, med tem, ko najboljši razgled zajema vse tri ravni.

Zaščita pred bleščanjem

Ste vedeli, da bleščanje povzroča tako imenovani foto-stres? Zato bo dobro načrtovana stavba v prihodnje morala predvideti tudi odbleske v prostoru in temu primerno bo treba prilagoditi žaluzije ali drugo zaščito pred bleščanjem.

Kako izračunati vse vrednosti dnevne svetlobe?

S pomočjo računalniških simulacij oziroma aplikacij. Eno takšnih so pred časom že predstavili pri podjetju VELUX. Brezplačna aplikacija MyDaylight med drugim omogoča predstavo, kako bi prostor bil videti z več naravne svetlobe.