Sobba povezuje
V pritličju ljubljanske stavbe Metalka je junija 2025 zaživel prostor, ki presega običajno predstavo o prodajnem salonu pohištva. SOBBA je prvi skupni nastop izbranih slovenskih proizvajalcev pohištva in notranje opreme pod enotno blagovno znamko ter hkrati nova platforma slovenskega interierja. V njej se prepletajo vrhunsko oblikovanje, domača proizvodnja in premišljena uporabniška izkušnja, združeni v celovito arhitekturno, komunikacijsko in razvojno zasnovo.
Salon SOBBA je nastal ob podpori nekdanjega Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v okviru javnega razpisa JR INTERJER 2024–2026, katerega cilj je dolgoročno krepiti razvoj slovenske lesno-pohištvene industrije. Projekt vodi konzorcij RC31 – Razvojni center kreativne pohištvene industrije, ki mu predseduje Iztok Bizjak, hkrati tudi direktor podjetja Gonzaga-pro. Z njim smo se pogovarjali o nastanku Sobbe, njenem poslanstvu ter viziji razvoja slovenskega oblikovanja in pohištvene industrije.
Kaj predstavlja Sobba?
Sobba je povzetek vsega, kar rad počnem že vse življenje – povezujem. Ljudi, ideje in podjetja. Sobba se je rodila iz potrebe po povezovanju, izmenjavi znanja in prepričanja, da lahko skupaj ustvarimo več. Zato salon ni zasnovan le kot razstavni prostor, temveč kot živ ekosistem sodelovanja, ki povezuje proizvajalce, arhitekte, naročnike in uporabnike ter spodbuja nastanek kakovostnih interierjev in novih partnerstev.
Konzorcij RC31 združuje osem podjetij. Katerih?
Gre za partnerstvo med podjetji z dolgoletno tradicijo, jasno identiteto in mednarodno prisotnostjo. To so podjetja:
- Kolpa, d.o.o. Metlika,
- Alples d.d. Železniki,
- Gonzaga-pro d.o.o. Nova Gorica,
- Mizarstvo Humar d.o.o. Nova Gorica,
- Donar-S d.o.o. Ljubljana,
- F Modern, Tadej Faršang s.p. Murska Sobota,
- Rona Trgovina d.o.o.
Vsako podjetje, vključeno v konzorcij, ni le razstavljavec, temveč enakovreden partner, ki s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami soustvarja skupno zgodbo slovenskega oblikovanja. Kolpa prispeva tehnološko napredno kopalniško opremo in inovativni material Kerrock, Alples premišljene sisteme sestavljivega pohištva, Gonzaga rešitve za javne in poslovne interierje, Mizarstvo Humar pohištvo po meri. Kolekcijo dopolnjuje F Modern s sodobnim oblazinjenim pohištvom, Donar-S z ergonomskimi in trajnostno zasnovanimi izdelki za javne prostore, Rona Trgovina z znamko svetil Vertigo Bird, ki prostor nadgrajujejo v izrazite oblikovalske poudarke.
Sobba zdaj posluje dobro leto. Kaj ste se naučili v prvem letu?
Osnovni namen salona SOBBA je povezati slovensko pohištveno industrijo na način, ki presega običajne oblike sodelovanja, kot so zastopanje interesov, iskanje novih trgov ali lobiranje. Njeno bistvo je oblikovanje skupne tržne platforme in prepoznavne blagovne znamke razstavnih prostorov, ki slovenskim proizvajalcem omogoča močnejši in bolj usklajen nastop na domačem in tujih trgih. Čeprav je Slovenija majhna, ali prav zato, smo začutili potrebo, da presežemo medsebojne meje in se povežemo pod skupno identiteto. SOBBA ni nastala z namenom poenotenja podjetij, temveč kot rezultat premišljene strateške povezanosti, v kateri vsak partner ohranja svojo identiteto, hkrati pa prispeva k močnejši skupni zgodbi.
V čem je Sobba prelomna?
SOBBA pomeni pomembno prelomnico v razvoju slovenskega interierja. Slovenskim proizvajalcem omogoča enoten in jasno pozicioniran nastop na domačem ter mednarodnem trgu, hkrati pa postavlja temelje za dolgoročno mrežo salonov s prepoznavno identiteto in mednarodnim dosegom. Njena vloga pa presega predstavitev izdelkov. SOBBA je prostor srečevanja, izmenjave znanja in povezovanja. Z organizacijo dogodkov, strokovnih predavanj in neformalnih srečanj spodbuja sodelovanje med proizvajalci, arhitekti, oblikovalci in drugimi strokovnjaki. Prav skozi medsebojno spoznavanje kompetenc in izkušenj nastajajo nova partnerstva ter celovitejše projektne rešitve.
Načrtujete kakšen poseben dogodek to jesen?
Jeseni pripravljamo tudi zanimiv strokovni dogodek, posvečen primerom dobre in slabe prakse na področju javnega naročanja. Pomembno se nam zdi, da odkrito spregovorimo o izzivih sedanjega sistema ter pokažemo, kako bi lahko postopke in rezultate izboljšali.
SOBBA medtem nadaljuje svojo rast. Trenutno smo v zaključni fazi pogovorov z dvema novima partnerjema. Če smo na začetku podjetja aktivno iskali sami, danes pobuda vse pogosteje prihaja z njihove strani, kar potrjuje, da je platforma prepoznana kot prostor kakovostnega sodelovanja. Ob vključitvi novih partnerjev bomo prenovili tudi postavitev salona in predstavili nove vsebine. Pri tem bomo sledili izvirni arhitekturni zasnovi, ki jo je ustvaril arhitekt Primož Jeza – pretočnemu, modularnemu in hierarhično strukturiranemu prostoru, zasnovanemu tako, da se lahko organsko razvija skupaj z rastjo platforme.
Imate realiziran že kakšen skupni projekt podjetij v konzorciju?
Še ne, vendar prav na tem intenzivno delamo. Pravzaprav je SOBBA zrasla iz uspešnih sodelovanj, ki so se med podjetji oblikovala že v preteklosti. Ta so pokazala, da lahko s povezovanjem ustvarimo večjo dodano vrednost in uspešneje nastopamo na zahtevnih trgih. Tako sta denimo Gonzaga-pro in Kolpa uspešno sodelovali pri projektu v Savdski Arabiji, Alples in Gonzaga-pro pa sta v Nemčiji z združenimi močmi opremljali študentska naselja. Takšne izkušnje potrjujejo, da sodelovanje ni le ideja, temveč preverjen model, na katerem danes gradimo razvoj.
Govorite o večjih javnih projektih, pa vendar: ali lahko posameznik pride do vas in kupi kos za domov?
Seveda. Vsakdo je v SOBBI vedno dobrodošel, tudi če išče le en kos pohištva. Naš cilj pa je predvsem sodelovanje pri celovitih projektih, kjer lahko združimo znanje in kompetence različnih partnerjev. Sodelujemo z večino vodilnih arhitekturnih birojev, zato je zgodnje vključevanje v projekte izjemno pomembno. Prav povezovanje ustvarjalnega znanja arhitektov z našim poznavanjem proizvodnih procesov in izvedbenih možnosti vodi do kakovostnejših, učinkovitejših in bolje premišljenih rešitev. SOBBA je zato zasnovana kot trajna platforma oziroma prostorska infrastruktura, ki omogoča dolgoročno prisotnost na trgu ter neprekinjen dialog z arhitekti, investitorji in končnimi uporabniki.
