Preskoči na vsebino

Razstava arhitekturne fotografije Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo – Julijsko krajino in Slovenijo

Vabimo vas na otvoritev razstave arhitekturne fotografije Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo Julijsko – krajino in Slovenijo, ki bo 23. februarja ob 19. uri v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma.

Razstava ponuja nov pogled na stoletni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo. S premišljeno zasnovanimi fotografskimi diptihi razkriva presenetljive vzporednice med mesti, kulturama in narodoma, ki sta si bili skozi zgodovino bližje, kot se morda zdi, ter odpira vprašanja o mejah v našem spominu, zaznavanju in skupnem kulturnem prostoru. Osemdeset velikoformatnih fotografij, posnetih posebej za projekt, ji daje izjemno vizualno, raziskovalno in dokumentarno vrednost. Razstava raziskuje sorodnosti, razhajanja in prepletanja med arhitekturo v Sloveniji in Furlaniji – Julijski krajini v zadnjih 150-ih letih ter prostor razume kot zgodovinski dokument, kulturno vezivo in živ medij naše identitete.

Razstava Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo Julijsko Krajino v Cankarjevem domu, foto: Miran Kambič

V središču pripovedi so diptihi – pari fotografij, ki prikazujejo po tipologiji, funkciji ali času nastanka sorodne stavbe na obeh straneh meje. Na slovenski strani so predstavljeni ključni mejniki v slovenski arhitekturi, ki vključujejo tako dela Jožeta Plečnika, Edvarda Ravnikarja, Otona Jugovca in Borisa Podrecce kot tudi dela mlajših arhitektov, med drugim birojev Arrea arhitektura, Bevk Perović arhitekti, Dekleva Gregorič arhitekti, Ofis arhitekti… Razstava odpira temeljna vprašanja o tem, kako lahko arhitekture, ki jih loči le nekaj deset ali sto kilometrov, odsevajo presenetljivo podobne kulturne ambicije, ter kako skozi svojo obliko razkrivajo politične in družbene ideologije posameznih obdobij.

Vrt vseh svetih, Žale, Ljubljana, foto: Miran Kambič
Kostnica v Vidmu, foto: Miran Kambič

Razstava se sprašuje, kako se zgodovina prostora vtisne v njegovo urbanistično in arhitekturno tkivo ter kako te plasti časa še danes sooblikujejo naš pogled na regijo. Diptihi vzpostavljajo vizualni dialog med stavbami iz časa Avstro-Ogrske, arhitekturami med obema vojnama, objekti socialistične Jugoslavije ter povojno modernizacijo in preobrazbo regije, s čimer razstava ponuja širok in poglobljen pogled na razvoj prostora v zadnjem stoletju in pol.

Razstava Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo Julijsko Krajino v Cankarjevem domu, foto: Miran Kambič

 


Razstava Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo – Julijsko krajino/Le affinità di confine. Architetture tra Friuli Venezia Giulia e Slovenia je bila od 3. julija 2025 do 30. novembra 2025 na ogled v Trstu, v Magazzino delle Idee (Skladišče idej), nastala pa je v okviru spremljevalnega programa GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica/Gorizia. Nova postavitev razstave v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo slovenski javnosti predstavila izjemno vizualno pripoved o skupni arhitekturni in kulturni zgodovini dveh dežel, dveh narodov in dveh sosednjih kulturnih prostorov. V Ljubljani bo na ogled od 23. februarja do 19. marca.


Spremljevalni program

24. 2. 2026 ob 10. uri: vodstvo po razstavi z dr. Luko Skansijem, kuratorjem razstave

Dogodek je organiziran v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor (ZAPS) in je akreditiran z 1KT sklop B.

5. 3. 2026 ob 16. uri: vodstvo po razstavi z Miranom Kambičem, arhitekturnim fotografom

Dogodek je organiziran v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor (ZAPS) in je akreditiran z 1KT sklop B.

Prijave na posamezen spremljevalni dogodek skupaj z vašimi podatki za vpis kreditnih točk zbiramo na [email protected]. Točke se ne seštevajo.

11. 3. 2026 ob 17. uri: okrogla miza “Arhitekturna fotografija”

Dogodek bo odprl vprašanja o tem, kaj je temeljna naloga arhitekturne fotografije: ali gre predvsem za reprezentacijo, interpretacijo ali kritično refleksijo prostora? Kakšno vlogo ima fotografija pri vzpostavljanju kanona sodobne arhitekture in kako vpliva na njeno zgodovinsko razumevanje? Fotografija arhitekture daje vidnost aktualnim prostorskim praksam in jim podeljuje legitimnost, hkrati pa lahko z izborom kadra, svetlobe in konteksta ustvarja parcialne ali celo zavajajoče podobe posameznih obdobij.

Razprava bo tako naslovila tudi vprašanja avtorstva, razmerja med arhitektom in fotografom, vpliva medijev in družbenih omrežij na produkcijo podob ter problematiko dolgoročnega hranjenja in dostopnosti arhivov arhitekturne fotografije. Poseben poudarek bo namenjen odgovornosti institucij in strokovnih platform pri vzpostavljanju sistematičnih zbirk, ki bodo omogočale prihodnje raziskave in kritično branje prostora.

Gostje okrogle mize: Miran Kambič (arhitekturni fotograf), Jana Jocif (arhitekturna fotografinja), Urban Petranovič (arhitekt, arhitekturni vizualizator ter fotograf), Tadej Bolta (arhitekt in arhitekturni ter reportažni fotograf), Lenka Kavčič (arhitektka, kuratorka in direktorica Odprtih hiš Slovenije), Maja Vardjan (kustosinja in direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje). Pogovor bo povezoval arhitekt Andraž Lorger.

Dogodek je organiziran v sodelovanju z Društvom arhitektov Ljubljane.


Fotografa:
Miran Kambič – vodilni slovenski arhitekturni fotograf
Roberto Conte – vodilni italijanski fotograf

Kuratorja:
Luka Skansi, Univerza v Trstu / Milanu – strokovnjak za modernistično arhitekturo
Paolo Nicoloso, zgodovinar arhitekture

Grafično oblikovanje in postavitev razstave:
Marco Ferracuti, Primož Fijavž

Organizacija razstave:

Pokrovitelji razstave v Ljubljani: