Prostori države
V sklopu letošnje osrednje tematike festivala Odprte hiše Slovenije – Dediščina za prihodnost – vas vabimo, da se nam pridružite na tematskem festivalskem vikendu z naslovom Prostori države, ki smo ga zasnovali v sodelovanju z letošnjim vabljenim kuratorjem OHS festivala, arhitektom, kustosom in publicistom, doc. dr. Milošem Koscem.
“Ko se je leta 1821 v Ljubljani odvijal kongres, na katerem se je odločalo o prihodnji ureditvi Evrope, so konservativni kralji in cesarji s svojimi ministri stanovali po hišah domačih plemičev in meščanov, plesali v mestnih dvoranah in se razkazovali na ulicah in trgih. Dvesto let pozneje, v času demokracije, ki je pometla z dednimi vladarji in plemstvom, pa se državni in najvišji protokolarni dogodki najraje odvijajo daleč stran od oči javnosti, najraje na ograjenem in varovanem podeželskem, nekdanjem fevdalnem veleposestvu Brdo. Za fotografe in družbena omrežja država izbira prizore podeželske idile, za vsakodnevno poslovanje pa ima najraje generične, introvertirane in nevidne pisarniške prostore, ki jih pogosto celo najema od zasebnih investitorjev.
Tri poglobljena vodstva OHS po posestvu Brdo pri Kranju, vili Podrožnik in Trgu republike bodo načela vprašanja o razmerju med arhitekturo, oblikovanjem, politiko, reprezentanco in demokracijo. Brdo je staro fevdalno posestvo, ki pa je v 20. stoletju postalo prizorišče državne reprezentance, v novem tisočletju pa osrednje slovensko prizorišče mednarodne in evropske diplomacije. Vila Podrožnik je na mestu nekdanjega dvorca pozidana meščanska vila, ki so jo po drugi svetovni vojni prezidali v protokolarni objekt. Trg republike ni adaptacija, ampak ambiciozna modernistična novogradnja, zgrajena za potrebe republiške reprezentance in upravnega aparata – čeprav zaradi poznejših dogodkov te naloge ni nikoli v celoti opravljal. Kaj lahko ti trije prostori povedo o odnosu med državo in prostorom v preteklosti? Kako jih upravljamo in zakaj se država danes več ne vpisuje v prostor na način, kot se je nekdaj? Kako je država nekdaj ustvarjala prostore in z njimi postavljala arhitekturne in oblikovalske standarde? Zakaj je država danes najraje nevidna? Kje je mesto države med državljani? Zakaj niso osrednji objekti države razumljeni kot domovi vseh državljanov ter so pogosto pretirano zaprti in varovani? Kaj tak odnos države do prostora, dediščine in gospodarnosti pomeni za prihodnost slovenske arhitekture in oblikovanja? Zakaj ni utopično govoriti o skoraj milijardnem povečanju proračuna za vojsko, utopično pa je pričakovati, da bi država za nekaj deset milijonov odkupila Ravnikarjevo stolpnico TR2 na Trgu republike, ki je bila izvorno zasnovana prav za državo? Kako je tudi stik državljanov z državo sestavni del nacionalne varnosti in kohezivnosti? Ter: zakaj je gradnja bolj demokratičnega in vključujočega prostora države ne samo stvar reprezentance, ampak predvsem stvar odgovornosti, gospodarnosti in dobrega vzora?” (Miloš Kosec)
Tematski ogledi bodo potekali od 16. do 18. maja. Prijave so mogoče na povezavi.