Outsider – hibrid, ki presega meje
Arhitekturna revija Outsider letos spomladi praznuje drugo obletnico. Njena gonilna sila sta arhitekta Nina Granda in Matevž Granda, ki sta začela revijo ustvarjati tekom študijsko delovnega bivanja na Dunaju. Z dobrimi sodelavci in kolegi, prav tako arhitekti, Tinko Prekovič, Milošem Koscem in Petro Čeferin tvorijo prizadeven uredniški odbor. V dveh letih jim je uspelo zgraditi prepoznaven medij s kakovostnimi vsebinami. Iščejo aktualne vsebine, pereče teme ter dobre arhitekturne in prostorske projekte. Na konstruktiven način jih kontinuirano ponujajo najširši javnosti in ob rojstnem dnevu jim tudi mi želimo, še veliko entuziazma in novih izdaj!
V duhu dobrega sodelovanja smo letos združili sinergije. Z različnimi aktivnostmi skušamo skupaj premikati odločitve in navade ljudi, da bi gradili boljši prostor. V sklopu Odprtih hiš Slovenije predstavljamo razstavo “Odprta arhitektura – odprta družba” , ki je bila zasnovana pod okriljem uredniškega odbora revije Outsider.
Ogled bodo vodili arhitekti, avtorji razstavljenih del: Jure Kotnik, Kombinat, Robert Veselko, NaVa arhitekti, Ana Gruden, Tina Hočevar.
Ob drugi obletnici izhajanja smo se pogovarjali z uredniškim odborom revije Outsider.
Uredniški odbor: Nina Granda, Tinka Prekovič, Miloš Kosec, Matevž Granda
Kako se mediji – predvsem arhitekturni – spreminjajo v dobi digitalizacije?
Fotografije arhitekturnih realizacij se pojavljajo na spletnih medijih že takoj po realizaciji. Arhitekturni biroji imajo svoje spletne stran, kjer objavljajo projekte od ideje do izvedbe. Tiskani mediji tej dinamiki ne morejo slediti. Kar nekaj jih je zato v dobi interneta izgubilo veliko bralcev. Nekateri so prenehali izhajati v tiskanih edicijah in so se preselili na splet, npr. The Architect’s Journal, nekateri so celo prenehali izhajati.
Revija Outsider je nastala v dobi interneta. Zato je bil naš temeljni premislek tudi odnos tiskanega medija do spletnega. Zaradi drugačnih bralnih navad na spletu imajo tiskani mediji še vedno prednost pri objavi kakovostnih in poglobljenih besedil, osebnih stališč in sintez; tiskani mediji omogočajo razkošje časa za zgodbe.
Druga pomembna odločitev je bila, da revija ni namenjena samo stroki, torej arhitektom, ampak da nagovarja širše bralstvo. Revija je hibrid med magazinom, ki ima temporalni značaj, in knjigo, ki ima težnjo po brezčasnosti. Tiskano edicijo dopolnjuje spletni portal. Tako združujemo dve različni dinamiki in načina branja. Zaenkrat se kaže hibrid med revijo, knjigo in spletom za zelo uspešnega, saj naš krog bralcev hitro raste.
Kakšen je učinek internacionalizacije Outsiderja – oz. kako je Outsider sprejet v Avstriji?
Ker revijo urejamo iz Dunaja in ker veliko naših sodelavcev živi in deluje v mednarodnem okolju, je preseganje meja zapisano ne samo v ime revije ampak tudi njen DNK. Že od samega začetka izdajamo revijo tudi v nemškem jeziku. Revija je distribuirana na Dunaju, Münchnu, Kölnu in Berlinu. Do sedaj smo izdali štiri številke. Naša želja in vizija je, da revija nagovori čim širši krog bralcev v srednje evropskem prostoru. Drugače je, če arhitekturo in kulturo iz Slovenije reflektiramo v domačem, ali širšem prostoru, preko meja. S tem vzpostavljamo nov kontekst.
V vsebinskem smislu pa pomeni internacionalizacija širši in bolj neobremenjen pogled. Pogled izven ustaljenih miselnih vzorcev – »outside the box«.
Se je vajin odnos do slovenske arhitekturne produkcije zaradi mednarodnega delovanja v čemerkoli spremenil?
Zagotovo. Dunaj je mesto, ki načrtuje rast populacije v naslednjem desetletju iz zdajšnjih 1,7 na 2 milijona. Ta rast ni divja, ampak načrtovana. Ne zgodi se, da bi razpisali natečaj, ki potem ne bi bil realiziran, kot je zelo pogosto pri nas. Takšne potratnosti si ne privoščijo. Manjši je odpor do novosti in sprememb, oz. se jih razume kot izboljšave in ne kot grožnjo, kot je pogosto pri nas. Drugi negativni vidik, ki ga opaziva je, da je poklic arhitekta v Sloveniji zelo podcenjen. Preveč je brezplačnega dela in dumpinških cen.
Seveda pa je veliko tudi pozitivnih vidikov, predvsem to, da je slovenska arhitekturna produkcija na zelo visokem nivoju. V aktualni številki revije Outsider smo objavili širok pregled produkcije zadnjih let, ki to potrjuje. Ne nazadnje tudi festival OHS vsako leto odpre vse večje število vrat dobre arhitekture.
Kakšne so vizije Outsiderja?
Boljša arhitektura omogoča boljšo družbo in boljša družba producira še boljšo arhitekturo. Kot medij je naša dolžnost, da odpiramo prostor diskurza, odpiramo vprašanja in predstavljamo teme iz drugačnih zornih kotov. Verjamemo, da lahko s tem doprinesemo k boljši arhitekturi.
Bralce želimo tudi aktivno povabiti k temu doprinosu. Zato letos ponovno organiziramo natečaj z naslovom Dom nad mestom, tokrat na temo prenove mansard. S tem želimo opozarjati na potenciale prostora in ponuditi konkretne in raznolike odgovore.
Letošnja novost je razstava na trgu Francoske revolucije v Ljubljani, ki je na ogled do 4.5. Jeseni bomo organizirali festival arhitekture. Poleg rednih številk revije bomo ponovno izdali brezplačni časopis Outsider Indigo. Idej imamo še veliko, a o vseh še ne moremo govoriti.