Nevidne hiše – Trg republike
Par poslovnih stolpnic, vzpetih nad zvonik uršulinske cerkve, je verjetno najbolj prepoznaven element kompleksa Trg republike v Ljubljani, kjer sestav programsko, oblikovno in gabaritno različnih arhitektur ter med seboj povezanih odprtih prostorov, prehodov in podhodov uokvirja osrednji državni trg. Toda njuna pojavnost v mnogočem odstopa od prvotno zamišljene. Mnogo višji stolpnici, s kar dvajsetimi nadstropji nad ploščadjo, naj bi uokvirjali spomenik revolucije, ki si ga je oblast zamislila kot osrednji simbolni poudarek tega prostora.
Zasnova Trga republike izhaja iz idejne urbanistične ureditve novega trga, tedaj imenovanega Trg revolucije, ki jo je leta 1960 v zmagovalnem natečajnem elaboratu predlagal Edvard Ravnikar, najvidnejši slovenski arhitekt druge polovice preteklega stoletja. V zorenju prvotne ideje in v specifičnih okoliščinah šestdesetih let preteklega stoletja, ki so privedle do ustavitve gradnje leta 1962 in ponovno leta 1964 ter celo do menjave investitorjev, sta bili stolpnici znižani, zasukani, pomaknjeni proti severovzhodu in dvignjeni nad nivo glavne ploščadi. Spomenik revolucije v osi med stavbama, sprva orientiranima s stranicama nasproti, pa je bil umaknjen na obrobje trga, k ostanku dreves z nunskega vrta, na katerem so gradili simbol nove družbe in nove dobe.
Ravnikarjeva zmagovalna rešitev je vključevala tudi sam spomenik, ki sicer ni bil predmet natečaja, in več drugih objektov, razmeščenih okoli glavne ploščadi ter treh manjših trgov, skupaj z največjim povezanih v »prostorsko in vizuelno zvezo«. V letih 1960–1962 je nastalo več variant zazidave, vezanih tudi na »ožji natečaj za ureditev Trga revolucije«, zaključen maja 1961, ki se je nanašal na zahodno stolpnico in na katerem je prav tako zmagal Ravnikar. V teh načrtih, ki jih je od leta 1961 izdeloval prav za ta projekt ustanovljeni Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije (IZITR), variirajo tako umeščenost in zasnova objektov kot tudi pozicija spomenika revolucije. Kljub številnim variantam zazidave pa so se bistveni elementi prvotne Ravnikarjeve zasnove ohranili do začetka gradnje leta 1962, kakor tudi po zamenjavi investitorjev in posledično spremembah prvotnega zazidalnega načrta. Poleg stolpnic nad ploščadjo, zelenega pasu na zahodu in spomenika, naposled umaknjenega na rob arhitekturne kompozicije, sta to horizontalno razpotegnjen trgovski objekt na vzhodni strani ploščadi in poslovni objekt, zasnovan kot prizidek h kareju ob ulici Josipine Turnograjske. Nekateri objekti niso bili zgrajeni oziroma so predvideni programi kasneje dobili mesto v stavbah, prizidanih k vznožju stolpnic. Delno zgrajena kinodvorana v južnem delu trga pa je bila pragmatično vključena v kasneje načrtovan Cankarjev dom.
Z realizacijo mnogo nižjih, povrh pa še neenakomerno vzpetih stolpov z asimetričnima vrhnjima zaključkoma in oblikovno, gabaritno in materialno različnimi prizidki ter z dodatno nivojsko členitvijo osrednjega odprtega prostora so se okrepile arhitekturno-urbanistične kvalitete kompleksa Trga republike. Ta se danes zaradi že prepoznanih kvalitet in vrednot varuje kot spomenik državnega pomena. V zadnjih raziskavah pa se je izkazalo, da je treba ne le trg kot celoto, marveč tudi sami stolpnici šteti med najpomembnejše arhitekturne dosežke pri nas, saj gre z vidika konstruiranja visokih zgradb, zagotavljanja potresne varnosti in topološke optimizacije za resnično pionirske pristope v načrtovanju.
Predstavitev Trga republike je del projekta Nevidne hiše.
Daljši članek je dostopen na povezavi TUKAJ.
Avtorica besedila:
dr. Tina Potočnik, ZVKDS (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije)
Slikovni viri:
Slika 1: Fotografija Trga republike, avtor: Janez Kališnik, Zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
Slika 2: Zmagovalni natečajni elaborat s šifro 26534 – izrez s prikazom zazidave novega Trga revolucije. Vir: Zgodovinski
arhiv Ljubljana, SI ZAL, LJU 173, IZITR, t. e. 37.01.
Slika 3: Ravnikarjeve skice. Vir: Arhiv Projektivnega biroja Ambient.
Video: Items za Nevidne hiše