Nevidne hiše – Palača Ustavnega sodišča
V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana pričela širiti na območje med starim mestnim jedrom in parkom Tivoli. V sklopu te pozidave je nastala tudi neorenesančna palača na Beethovnovi ulici 10, ki so jo za Franca pl. Gariboldija po načrtih Viljema Trea zgradili leta 1881.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, najstarejša slovenska stanovska organizacija, združenje delodajalcev, je ob ustanovitvi leta 1851 delovala v hiši svojega prvega predsednika Lamberta Carla Luckmanna, ko pa so to leta 1894 podrli, je najela prostore v Gariboldijevi palači. Slednjo so leta 1912 tudi kupili. Ker stanovanjska stavba ni bila primerna za poslovne prostore, so se v letih 1925–1927 lotili obsežne prezidave, za katero je načrte izdelal Jože Plečnik. Prezidava predstavlja prvo večje arhitektovo profano delo v Ljubljani in hkrati edino, kjer je imel na voljo zadostna finančna sredstva. To se med drugim odraža v rabi dragih materialov in v bogati opremi notranjščine, pri kateri je arhitekt na sebi lasten način variiral arhitekturne elemente iz egipčanske, etruščanske, minojske in antične arhitekture.
V sklopu prenove so po Plečnikovih načrtih za potrebe pisarn uredili dotlej neuporabno podstrešje, predvsem pa so stavbi na dvoriščni strani dodali prizidek s stopniščem in uredili reprezentančne prostore zbornice. Zaradi ureditve podstrešja so na zunanjščini, med strešnim vencem in zatrepi oken prvega nadstropja, dodali vrsto pravokotnih oken. Dvoriščno fasado prizidka členi rustika v pasovih, ki spominja na gradnjo iz brun. Na dvorišču se nahaja po arhitektovih načrtih zasnovan vodnjak s pravokotnim slopom, na katerem je imitacija vaze. V bližini je prvotno stal tudi kamnit steber na podstavku, ki so ga kasneje prenesli na dvorišče hiše Prešernova cesta 4.
Plečnikov osrednji poseg predstavlja monumentalno stopnišče. Pri njem je arhitekt prvič preizkusil estetski učinek različnih vrst domačih kamnov. Stopnice iz nabrežinskega kamna so vpete le enostransko, ob kar se je obregnila gradbena inšpekcija in zahtevala utrditev stopnišča zaradi slabe nosilnosti. Zato je Plečnik dodal nosilno konstrukcijo, sestavljeno iz poliranega jeklenega nosilca, od katerega potekajo jeklene objemke za vsako stopnico posebej.
Stene stopnišča so obložene s podpeškim apnencem, s čimer je bil ustvarjen temen, a slovesen videz. Vodilni motiv Plečnikove zasnove je steber, ki ga srečamo v najrazličnejših variacijah. Od monumentalnih granitnih stebrov v pritličju, stebra na podestu med prvim in drugim nadstropjem, z izvirno oblikovanim kapitelom s kroglo, temnih marmornih minojskih stebrov na vrhu stopnišča pa do manieristično zasnovanih lesenih stebrov na podiju podstrešja. Strop in tla nadstropij so oblikovani bogatejše kot stene. Vse do zgornjega nadstropja kot material prevladuje kamen, le na podstrešju so stebri, ki imajo funkcijo nosilcev tramov, leseni, prav tako marmorna tla podijev spodnjih nadstropij tukaj zamenja parket v obliki osemkotnih kaset. Za dodatno osvetljavo je arhitekt zasnoval kovinske kandelabre v obliki stebrov in slokih posod.
V prvem nadstropju, pred vhodom v razpravno dvorano, našo pozornost pritegne barvit kasetiran strop. Ob vhodu v dvorano se nahaja svetilnik tordirane oblike. Plečnik si ga je prvotno zamišljal iz rdečkastega hotaveljskega marmorja, vendar je že izdelan steber naknadno zamenjal za svetilnik iz tombaka, ki so ga izdelali v Maškovi livarni v Pragi. Gre za edini del opreme, ki ni delo domačih obrtnikov.
Razpravno dvorano prav tako odlikuje bogato okrašen strop. V tem osrednjem prostoru ni lestencev, žarnice so postavljene v sredino stropnih kaset. K bogatem vtisu pomembno pripomoreta tudi stenska obloga in parket z motivi deltoidov. Oprema dvorane kaže paralele s pohištvom, ki ga je arhitekt sočasno zasnoval za praški grad. Žal je precejšen del opreme stavbe izginil med drugo svetovno vojno.
V palači je leta 1974 dobilo sedež takratno Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije. Od osamosvojitve dalje, 25. 6. 1991, pa je tu sedež Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki s svojimi odločitvami udejanja Ustavo in uresničuje svoje poslanstvo najvišjega varuha ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Avtor besedila: Franci Lazarini