Nevidne hiše – Gorenjski sejem

Pod previsom, na katerem stoji Kranj, mesto na skali, teče Sava, ki je bila v preteklosti še neukročena reka. Prav tu se je srečala s posegi človeka, zaradi potreb pretoka vode za grajski mlin so namreč ustvarili umetni Savski otok. Ta je v 16. stoletju pripadal baronu Khislu in že takrat je na otoku stal znameniti mlin. Konec 19. stoletja je otok kupila napredna družina Majdič. Po prenovi je Majdičev mlin postal eden največjih v Avstriji, na otoku, Majdičevem Logu, pa je bil urejen lep park. Majdiči so ob Savi postavili tudi eno od prvih hidroelektrarn na Slovenskem in prav v mlinu so leta 1893 prižgali prvo luč v Kranju, hkrati pa so s tem močno pospešili razvoj industrije. V Kranju se je, predvsem zaradi lege na sečišču trgovskih poti, že konec 15. stoletja, ko je cesar Friderik II. kranjskim meščanom podelil sejemske pravice, začela razvijati sejemska dejavnost. Leta 1933 je bila v Majdičevem mlinu organizirana 1. obrtna razstava, ki se je širila in dosegla vrhunec po 2. svetovni vojni z ustanovitvijo podjetja Gorenjski sejem. Natanko 500 let kasneje je bil leta 1993 organiziran zadnji, 43. Gorenjski sejem na Savskem otoku in leta 2000 je mesto z najdaljšo sejemsko dejavnostjo v Sloveniji prekinilo s to tradicijo.

Konec 60. let je sejemska dejavnost prerasla velikost takratnega “Kranjskega sejmišča” v Osnovni šoli Simona Jenka. Zato je podjetje Gorenjski sejem našlo novo lokacijo na območju Savskega otoka, kjer naj bi zgradili različne objekte v skupni izmeri več kot 200.000 m². Takrat je ta del mesta postal središče družabnega življenja, organiziranih je bilo več kot 300 dogodkov na leto s skoraj milijonom obiskovalcev. Pokrit bazen, drsališče, gostišča in sprehajalne poti so obiskovalcem ponujale rekreacijske površine. Načrtovanje novega sejmišča je leta 1968 prevzel takrat največji arhitekturni biro v državi, Slovenija projekt, z glavnim projektantom arhitektom Savinom Severjem.

Celotna zasnova ni bila nikoli dograjena, realizacija obstoječih objektov pa ne izvedena dosledno po načrtih. Po prvotni ideji naj bi celoten kompleks sestavljale štiri sejemske hale, poleg zgrajene Hale C (5100 m²) še Hala A (2300 m²), Hala B (7200 m²) in Hala D (2300 m²). Osrednji simbolni element celega kompleksa naj bi bil (nezgrajeni) objekt, ki bi preko ceste povezoval oba dela sejmišča. Načrtovane so bile transportne povezave s cesto na zahodnem delu otoka, s posebnim poudarkom na reševanju problema povečanega prometa ob velikih sejemskih dogodkih. Zgradili naj bi še upravne prostore sejma, turistični servis, menjalnico, garažo in restavracijo s 1200 sedeži po vzoru objektov “ob evropskih avtocestah” in “zagotovljeno stalno zasedenostjo”*. Obsežna zasnova je narekovala postopnost gradnje, vsaka faza naj bi “delovala v oblikovnem in funkcionalnem pogledu kot sklenjena celota”**.

Edini zgrajeni objekt, Hala C, je bil torej le del predvidene ureditve in prav mestna lokacija s poudarjenim rekreacijskim značajem je narekovala zasnovo velesejma. Ohranili so zeleni pas ob robovih otoka, objekt je s kompaktnim volumnom ohranjal več zelenih površin, posebej so se izogibali odstranjevanju dreves. Sejemski prostori so bili zaradi lažjega transporta zasnovani v pritličnem objektu, s prostori z velikimi razpetinami, ki so omogočale univerzalno uporabnost.

˝Tloris odraža celotno konstrukcijo, predvsem pa prostorski koncept,
ki je moral biti premišljen. ˝

Osrednji motiv razstaviščnega objekta je bil visok armiranobetonski steber z vešalnimi elementi in (neizvedenimi) svetlobniki (uporabljeno naj bi bilo pleksi steklo). Ti so bili, kar je značilno za povojno generacijo Ravnikarjevih učencev, inovativno zasnovano avtorsko delo. Stebri so bili postavljeni v medsebojni razdalji 16 × 16 metrov. Primarni nosilci s 16-metrsko razpetino in 4-metrskimi obojestranskimi konzolnimi previsi so bili betonski, sekundarna konstrukcija v 16-metrski razpetini pa je bila iz jeklenih montažnih nosilcev. Streha je bila ravna, krovno konstrukcijo so sestavljali opaž in hidroizolacija ter spodnji opaž iz ivernih plošč in termoizolacijo.

Celotna zasnova je ustvarila kvaliteten odprt prostor v notranjščini. Postavitev in zasnova stebrov sta omogočala neomejeno širitev z dodajanjem elementov v vse smeri. Arhitekt je razmišljal o zasnovi, ki jo bi bilo mogoče uporabiti tudi za druge programe (v lahki industriji, za športne in razstavne objekte). Razstavišče sta odlikovala tudi ekonomičnost in možnost hitre gradnje oz. montaže.

Od zgoraj, od koder so objekt opazovali iz mestnega središča, so šotorasti svetlobniki učinkovali kot simetrično razgibano polje nenavadnih elementov. Tudi na tem objektu je arhitekt Sever uporabil zanj značilno multiplikacijo konstrukcijskih enot, ki jih je bilo v tem primeru mogoče zlagati horizontalno v vse smeri, celoto pa je spet definirala poudarjena surova betonska konstrukcija višinsko zasnovanih elementov. Tako kot na večini objektov je bila tudi tu za arhitekta Severja streha pomembna peta fasada, kjer so enakomerno razporejeni elementi poudarjali občutek urejene kompozicije in skladnosti. Oblikovanje je bilo ponovno funkcionalno opravičeno.

˝Zunanji izraz je vedno rezultat konstrukcije. ˝

Streha ni bila izvedena po načrtih in sam avtor je na tehničnem pregledu objekta novembra 1972 opozarjal prisotne, da manjkajo “svetlobne kupole, ki bi izboljšale pogoje dnevne osvetlitve v hali ter betonski pokrovi na strešnih nosilcih. Ker se streha objekta glede na lego pojavlja kot eksponirana fasada, je ta izvedba nujna, saj bo le tako lahko zagotovljen primeren izgled objekta”***.

Po prenehanju sejemske dejavnosti v Kranju je bil objekt nevzdrževan in okolica neurejena. Zemljišče so lastniki prodali, razstavišče je bilo jeseni 2002 porušeno, na njegovem mestu pa je zrasel nov nakupovalni center. Kljub napakam ob realizaciji in nevzdrževanju je stavba predstavljala inovativno zasnovo sejemske hale z mnogostransko uporabnostjo.

---

Avtorica besedila: Metka Dolenec Šoba

*Savin Sever, Gorenjski sejem Kranj, Tehnično poročilo za modifikacijo zazidave, 1970

**Savin Sever, Razstaviščna lopa Gorenjskega sejma v Kranju, Sinteza, št. 26–27, 1973, str. 81.

***Savin Sever, Tehnični pregled objekta Hala C Gorenjskega sejma, 1972

Citat 1: »Tloris odraža celotno konstrukcijo, predvsem pa prostorski koncept, ki je moral biti premišljen.« – Savin Sever in Bogo Zupančič, Slovenec se v mestu počuti kot tujec, 2001

Citat 2: »Zunanji izraz je vedno rezultat konstrukcije.« – Savin Sever, Intervju z avtorico besedila, 2001

Literatura:

• Bernik Stane, Nekateri problemi predstavitve in vrednotenja sodobne slovenske arhitekture     urbanizma in oblikovanja, Slovenska likovna umetnost 1945–1978, (Ljubljana, Moderna galerija, Arhitekturni muzej, 22. 3.–6. 5. 1979), Ljubljana 1979

• Pohlin, Uroš, Analiza sejemske dejavnosti, Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 2008, http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/pohlin3643.pdf

• Hommage à Edvard Ravnikar, 1995, str. 342

• Sever Savin, Tehnični pregled objekta Hala C Gorenjskega sejma, 1972

• Sever Savin, Gorenjski sejem Kranj, Tehnično poročilo za modifikacijo zazidave, 1970

• Sever Savin, Razstaviščna lopa Gorenjskega sejma v Kranju, Sinteza, št. 26–27, 1973, str. 81.

• Sever Savin v pogovorih z avtorico, 2001

• Sprehajalna pot v Majdičev log (dokumentarni film)

---

Obišči projekt NEVIDNE HIŠE