Kako zdrava so naša stanovanja in hiše?

Po raziskavi Evropske komisije preživimo prebivalci EU 90 odstotkov svojega časa, kar je skoraj 22 ur na dan. Ne verjamete? Niste edini. Po najnovejši raziskavi, ki jo je izvedlo podjetje Velux v sodelovanju z inštitutom YouGov in v kateri je bilo marca 2018 prek spleta opravljenih 16.000 razgovorov s posamezniki v 14 državah v Evropi in Severni Ameriki, je 82 odstotkov anketirancev dejalo, da dnevno preživijo v zaprtih prostorih manj kot 21 ur, 62 odstotkov pa jih misli, da v zaprtih prostorih dejansko preživijo manj kot 18 ur.

Od kod torej Evropski komisiji podatek, da v prostoru preživimo 90 odstotkov svojega časa? No pa poglejmo: zbudimo se v zaprtem prostoru, se z avtom ali javnim prevozom odpeljemo v službo in večina nas dela v pisarnah ali tovarnah. Nekateri ste mogoče prej še odpeljali otroke v vrtec ali šolo in tudi oni preživijo večino časa v zaprtem prostoru. Na poti domov se ustavite v trgovini, pojeste skupno kosilo v restavraciji ali doma in se odpravite v fitnes oziroma na neko drugo rekreacijo v športno dvorano ali pa preživite večer v kinu, morda gledališču. Seveda se slika nekoliko spremeni v toplejših mesecih, ko vsaj del nekaterih dejavnosti, kot sta pitje kave in rekreacija preselimo na prosto. Ampak dejstvo je, da smo v nekaj letih iz vrste, ki živi na prostem, postali vrsta, ki živi v zaprtih prostorih.

http://www.youtube.com/watch?v=ygHU0mQGuJU

Je to znak za alarm?

Znanstvene raziskave zadnjih desetletij vse bolj jasno kažejo na negativne vplive, ki jih ima sodobno sedeče življenje v zaprtih prostorih.

Eden ključnih problemov predstavlja zrak. V preteklosti je bilo onesnaženemu zraku v zaprtih prostorih namenjeno precej manj pozornosti kot onesnaženosti zunanjega zraka. Vendar pa so v zadnjih letih postale grožnje, ki jih povzroča izpostavljenost onesnaženju zraka v zaprtih prostorih bolj očitne. Verjeli ali ne, zrak v stavbah je običajno bolj onesnažen od zraka na prostem celo v velikih mestih.

Zrak v zaprtem prostoru je prvotno enak kot zunanji zrak, saj večina zunanjih onesnaževalcev prodre v naše domove. K temu dodajmo še strupene snovi, ki jih vnesemo v dom s plastiko ali pa z gradbenim materialom, kot na primer formaldehidi v lesu, zaviralci gorenja v pohištvu in radon – radioaktiven plin, tvorjen v tleh. Na zrak vplivajo tudi plesen in dejavnosti, kot so kuhanje, peči na drva, sveče in še bi lahko naštevali. Ne nazadnje pa ne pozabimo na dihanje, s katerim v ozračje oddamo CO2 in vodo.

Vsi pa vemo, da onesnaženje s sabo prinese množico potencialnih tegob, na primer draženje oči, nosu in grla, kašelj in druge bolezni dihal.

Kaj lahko storimo? Večkrat na dan prezračimo. To je vsekakor najenostavnejši ukrep. Dandanes obstajajo tudi senzorji, povezane z okni, ki stalno nadzirajo temperaturo, vlago in količino CO2 v vašem domu ter odpirajo, ali zapirajo električna okna. A vendar je pogosto slišati, da je prezračevanje energijsko potratno. Privede namreč do več ogrevanja in s tem do večje porabe fosilnih goriv, kar pa posledično pomeni več onesnaženosti zraka. Druga možnost je, da poskušamo pri gradnji zmanjšati uporabo škodljivih materialov, ki oddajajo v prostor nevarne snovi za naše zdravje. K izboljšanju zraka v notranjih prostorih zagotovo pripomore tudi vnos rastlin.

Še en problem, s katerim se srečujemo v prostorih, je pomanjkanje svetlobe. Predvsem pomembna je naravna svetloba. Ta je fiziološko in psihološko pomembna za človekovo zdravje. Nedavne raziskave so pokazale pomemben vpliv dnevne svetlobe na počutje. Ocenjujejo, da približno 15 odstotkov svetovnega prebivalstva trpi za različnimi sezonskimi razpoloženjskimi motnjami, kot so izčrpanost, pomanjkanje motivacije, občutki brezupnosti in tudi depresija. Po drugi strani je dnevna svetloba fiziološki in psihološki stimulans. Poveča pozornost, izboljša razpoloženje in počutje, zviša produktivnost in sposobnost učenja, vse to pa znatno koristi celotni družbi.

Če ne moremo povečati naravne svetlobe, si pomagajmo z lučmi. Pri načrtovanju luči je treba paziti, da prostor ni preveč ali premalo osvetljen in da z njimi ne povzročimo preveč kontrastov v prostoru. Konstantna prisotnost bele umetne svetlobe moti naš karkadijski ritem.

Kaj lahko storimo?

Najpreprostejši ukrepi se nanašajo na majhne spremembe vedenja. Izkoristite vsako priložnost za gibanje na prostem: pojdite na sprehod ali se s kolesom odpeljite v službo, in če je mogoče, si privoščite odmor na prostem.

Ko ste znotraj, spustite v zaprti prostor čim več naravne svetlobe in poskrbite, da bo zrak, ki ga dihate, svež. Odpiranje oken in zračenje nekajkrat dnevno bo zelo zmanjšalo raven CO2 in drugih onesnaževalcev. Izogibajte se izdelkom, ki vsebujejo strupene snovi. Omejite vire vlažnosti in preprečite razvoj plesni, redno čistite in prezračujte preproge in druga oblazinjena pohištva. Nadalje v zaprtih prostorih ne prižigajte sveč, in če je le mogoče, perilo sušite zunaj.

 

Dolgoročno pa bi bilo smiselno, da projektiramo in gradimo hiše, vrtce, šole in poslovne prostore tako, da uporabimo čim manj škodljivih materialov, hkrati pa tako, da bi te nudile dovolj svežega zraka in dnevne svetlobe. Nekatere rešitve so mogoče res dražje in si jih kljub željam mnogi ne moremo privoščiti, a obstaja mnogo takih, ki pri gradnji ne bodo vplivale na naše denarnice nič več kot tiste slabe. Kot radi poudarimo pri OHS: tako slaba gradnja kot dobra gradnja sta enako dragi.