Arhitektura, ki povezuje stavbo in mesto
Vilharia, največja in najsodobnejša poslovna stavba v Ljubljani, je nedavno odprla svoja vrata. Projekt postavlja nov mejnik za prvovrstne pisarniške prostore v Sloveniji, saj združuje vrhunsko kakovost delovnega okolja, napredne tehnologije in izrazito osredotočenost na uporabniško izkušnjo. Med ključnimi značilnostmi stavbe sta modularnost in trajnost. Poudarek na prilagodljivosti se odraža v pisarniških etažah, ki so zasnovane modularno in omogočajo različne organizacijske ureditve ter načine dela. Vilharia je prva poslovna stavba v Sloveniji s certifikatom LEED Platinum. Hkrati je Vilharia je del širše preobrazbe pomembnega dela mesta, ki pomembno spreminja podobo Ljubljane ob glavni železniški postaji in avtobusni postaji. Projekt je nastal na območju nekdanjega makadamskega parkirišča in tako oživil neizkoriščeno degradirano območje neposredno ob glavnem mestnem prometnem vozlišču. Vilhario je zasnoval mednarodno priznani arhitekturni studio Schmidt Hammer Lassen, pri njegovi izvedbi pa je kot lokalni partner sodelovalo podjetje Elea iC. Ob otvoritvi smo se pogovarjali z arhitektom Madsom Kaltoftom iz studia Schmidt Hammer Lassen.
Po čem je biro Schmidt Hammer Lassen, ki deluje na različnih koncih sveta, najbolj prepoznaven?
Naše izhodišče je ukvarjanje z demokratično arhitekturo. Začetki našega podjetja segajo v leto 1986, ko so trije ustanovitelji – Morten Schmidt, Bjarne Hammer in John F. Lassen – v danskem mestu Aarhus ustanovili biro. Naš prvi odmevnejši projekt je bil kulturni center Katuaq v Nuuku na Grenlandiji. Kmalu zatem smo med številnimi prijavljenimi biroji zmagali na velikem natečaju za širitev danske kraljeve knjižnice (Danish Royal Library). To je bila pomembna prelomnica v razvoju biroja. Šlo je za velik in zelo odmeven projekt, ki ni bil zgolj širitev knjižnice, temveč je imel veliko širši javni in družbeni pomen. Prav po zasnovi javnih stavb, predvsem knjižnic, je naš biro danes prepoznaven po vsem svetu in zato smo pogosto vabljeni na mednarodne natečaje. Naše knjižnice stojijo po različnih koncih sveta – od Avstralije in Kanade do Kitajske. Ko govorim o demokratični arhitekturi, mislim na arhitekturo, ki s svojo zasnovo ljudem omogoča, da se srečujejo, družijo in morda tudi pozitivno spreminjajo svoje navade.
Ravno zato, ker ustvarjate projekte po vsem svetu, nas zanima, kako se pri svojem delu prilagajate lokalnim posebnostim. Je bilo pri projektu Vilharia poleg specifične lokacije za vas pomembno še kaj drugega?
Srednjeevropski prostor razumemo precej širše – lahko bi rekli, da je Evropa v mnogih pogledih enoten prostor. Delimo si številne podobne vrednote, zato si s svojo arhitekturo prizadevamo predvsem spodbujati interakcije med ljudmi. Stavbo, ki jo načrtujemo, želimo povezati z ulico in širšim mestnim prostorom, mestu pa želimo z novo stavbo tudi nekaj vrniti. Gre za povezovanje. Naša glavna perspektiva pri načrtovanju je ustvarjanje večje povezanosti in s tem več priložnosti za srečevanje ter interakcijo med ljudmi.
Kako je prišlo do sodelovanja s Corwinom?
Vedno si prizadevamo iskati nove poslovne priložnosti in se prijavljamo na različne natečaje, v tem primeru pa je Corwin stopil neposredno v stik z nami. Povabili so nas, da se skupaj z dvema drugima arhitekturnima studia iz Københavna prijavimo na natečaj za projekt Vilharia. S Corwinom in lokalno ekipo svetovalcev smo sodelovali odprto in povezovalno, kar je bilo ključno za uresničitev vizije.
Katera načela so bila ključna pri zasnovi Vilharie?
Izhajamo iz načela, da moramo prostoru, v katerega posegamo, nekaj vrniti – ustvariti dodano vrednost, ki presega zgolj funkcionalnost stavbe. Pomembno je, da objekt ni zasnovan kot izolirana enota, temveč kot del širše urbane strukture, ki aktivno soustvarja javni prostor. S premišljenimi arhitekturnimi posegi smo želeli zabrisati mejo med stavbo in javnim prostorom, ustvariti nove povezave ter ljudem omogočiti več priložnosti za srečevanje, interakcijo in zadrževanje. Vilhario tako razumemo kot del mesta, ki ne le stoji v prostoru, ampak z njim tudi aktivno komunicira.
Pri tem bo pomembno vlogo imel tudi podhod, ki je trenutno v gradnji v sklopu obsežnih del na osrednjem delu glavne železniške postaje?Seveda. Vilharia stoji neposredno ob glavni ljubljanski železniški in avtobusni postaji, zato bo vzpostavljena povezava za pešče in kolesarje, ki jo trenutno dograjujejo in se bo neposredno povezala s kolesarnico v Vilharii, kjer so poleg varnega prostora za shranjevanje koles tudi tuši in garderobe. Pri Corwinu so zagotovili tudi nekaj koles za skupno uporabo, kar pomeni, da je trajnostna mobilnost praktičen del vsakdanjega življenja v stavbi. V neposredni bližini se gradi tudi novo avtobusno postajališče. Na ta način bo Vilharia še bolje povezana s starim mestnim jedrom in širšim mestnim prostorom.
Bo tudi zelena streha odprta za javnost?
Streha bo poljavna in namenjena uporabnikom stavbe, medtem ko bo pritličje povsem javno. Prav tam se bodo srečevali uporabniki stavbe, domačini in mimoidoči, kar bo območju prineslo več življenja in dinamike. Danes je ta del mesta precej miren: na eni strani ga zaznamuje stanovanjska gradnja, na drugi pa tok življenja prekinja železniška postaja. Z zasnovo Vilharie smo želeli ta prostor povezati in mu vdihniti novo življenje. Za uporabnike stavbe je 2.000 m² zelenih in aktivnih strešnih površin posebej dragocenih, saj delovno okolje širijo na prosto, kjer se ponuja dodaten prostor za delo, sestanke, rekreacijo, sprostitev in neformalno druženje. Uporabniki bodo lahko sedeli v zelenem okolju in uživali v pogledih na bližnje zelene griče. Takšen občutek povezanosti z naravo je za poslovno stavbo v mestnem središču še posebej dragocen.
