Okrogla miza v Galeriji DESSA: Kaj pride po modernizmu?
V sredo, 7. oktobra, ob 18. uri vas vabimo v Galerijo DESSA na zaključno okroglo mizo tematskega programa OHS Prostori premisleka: Kaj pride po modernizmu?, posvečenega ljubljanski arhitekturi od sedemdesetih do devetdesetih let 20. stoletja.
V preteklih tednih so se obiskovalci skozi cikel arhitekturnih vodenj srečali z izbranimi realizacijami tega obdobja in jih skupaj z nekaterimi avtorji spoznavali neposredno v prostoru. Program je skozi različna merila in tipologije – od interierja in arhitekturnega detajla do sakralne arhitekture, javnega prostora, stanovanjske soseske in mestne četrti – odpiral pogled na obdobje, v katerem so se na novo vzpostavljali odnosi do zgodovine in tradicije, mesta, obstoječega konteksta ter same arhitekturne discipline.
Ob zaključku bomo posamezne projekte in teme, ki so se odpirale na vodstvih, povezali v širši razmislek o arhitekturi, ki je nasledila modernistično. Skupaj z nekaterimi avtorji predstavljenih projektov se bomo ozrli na ideje in načela, ki so zaznamovala to obdobje, predvsem pa na vprašanje, kaj od tega ostaja aktualno tudi danes in kaj nam lahko ti projekti povedo o sodobni arhitekturni praksi in mestu.
Pogovor bo vodil arhitekt Blaž Šenica, vabljeni kurator letošnjega tematskega programa. Pred okroglo mizo bo na ogled tudi kratek film, ki je nastajal na arhitekturnih vodenjih, po pogovoru pa bo sledilo neformalno druženje.
Od interierja do mestne četrti
Cikel arhitekturnih vodenj povezuje Ploščad Borisa Kraigherja, danes Ajdovščino, bar in bistro Platana ter Galerijo DESSA, cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah, poslovno-stanovanjsko četrt Zupančičeva jama in sosesko Novi Tabor, kjer bo 6. oktobra potekalo še zadnje arhitekturno vodenje (prijave na [email protected]).
Izbor projektov skozi različna merila in tipologije odpira pogled na raznolike arhitekturne pristope tega obdobja. Zupančičeva jama in Novi Tabor usmerjata pozornost k ponovnemu iskanju urbanosti, mestnemu kareju ter odnosu med stavbo, ulico in javnim oziroma poljavnim prostorom. Ploščad Borisa Kraigherja razkriva ambiciozno zamisel novega večnamenskega mestnega središča ter razmerje med prvotno arhitekturno idejo in njeno poznejšo realizacijo.
Vprašanja odnosa do zgodovine, konteksta in arhitekturne discipline se odpirajo tudi v baru in bistroju Platana, kjer je Boris Podrecca Ljubljano interpretiral skozi njeno lego med srednjeevropskim in mediteranskim kulturnim prostorom, ter v Galeriji DESSA kot pomembnemu prostoru slovenske arhitekturne kulture. Cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah izbor razširja še na področje sakralne arhitekture.
Zaključna okrogla miza bo posamezne projekte in teme, ki so se odpirale na vodenjih povezala v širši razmislek o obdobju ter o pomenu njegovih idej in načel za arhitekturo in mesto danes.
