Jeseni se pokaže druga plat dobre arhitekturne zasnove
Hiša C na Pijavi Gorici, ki jo je zasnovala arhitektka Darja Valič, je primer doma, v katerem svetloba ni le funkcionalna potreba, temveč eden ključnih gradnikov prostora. Strešna okna omogočajo, da svetloba v notranjost vstopa od zgoraj, in poudarijo višino osrednjega bivalnega prostora. Prav v hladnejšem delu leta, ko so dnevi krajši in več časa preživimo v notranjosti, pa se pokaže še druga plat takšne zasnove.
Pri načrtovanju Hiše C so pozorno spremljali, kako se sonce giblje po zemljišču. Cilj je bil poiskati ravnovesje med dnevno osvetlitvijo, toplotnimi dobitki in zaščito pred poletnim pregrevanjem. Jeseni in pozimi so namreč sončni žarki, pred katerimi se poleti skrivamo, dobrodošli, saj ustrezno umeščena okna niso zgolj vir dnevne svetlobe, temveč v prostor prinašajo tudi toploto. Zaradi svoje lege lahko strešna okna dnevno svetlobo pripeljejo globlje v prostor in tako ustvarijo prijeten ambient v krajših in pogosto oblačnih dneh.
Svež zrak brez velikih toplotnih izgub
Svetloba je le del kakovostnega bivalnega okolja. Ko se temperature znižajo, okna praviloma odpiramo redkeje, življenje pa se preseli v notranjost. Pri kuhanju, prhanju in sušenju perila se običajno kopiči vlaga. Štiričlansko gospodinjstvo lahko tako v samo enem dnevu v zrak odda do deset litrov vodne pare. Če je ne odvajamo, se lahko pojavijo orošena okna, zatohlost, sčasoma pa tudi ugodni pogoji za razvoj plesni in pršic.
Zato je v hladnejšem delu leta še toliko pomembnejše, da prostore redno in učinkovito prezračujemo. Namesto dolgotrajno priprtega okna je učinkovitejše kratko in intenzivno zračenje, ki poskrbi, da se v prostoru zrak hitro zamenja. Po analizah raziskovalnega centra DEIC pri Skupini VELUX lahko namreč trikratno prezračevanje običajne spalnice v enem dnevu zahteva manj kot 0,5 kWh energije za ogrevanje.
Višje umeščena okna naj bodo preprosta za uporabo
Pri arhitekturni zasnovi, kot jo vidimo pri Hiši C, so strešna okna lahko umeščena tudi višje in izven dosega rok. Pri takšni umestitvi je še posebej pomembno, da je upravljanje oken še vedno preprosto. Tu pridejo do izraza elektrificirana strešna okna, ki jih je mogoče odpirati s stenskim stikalom ali na daljavo, zato je tudi kratko jesensko prezračevanje lažje vključiti v vsakdanjo rutino.
Elektrificirana strešna okna imajo tudi vgrajen dežni senzor, ki ob prvih dežnih kapljicah poskrbi za samodejno zapiranje. Jeseni, ko je vreme pogosto nepredvidljivo, to pomeni več brezskrbnosti, saj lahko prostor prezračujemo tudi takrat, ko nas ni doma ali ko smo v drugem delu hiše. Tudi senčila niso namenjena le poletju. Zunanja roleta, ki v vročih mesecih pomaga preprečevati pregrevanje, v hladnejšem delu leta omogoča popolno zatemnitev in ublaži zvok dežnih kapelj.
Dom, ki se prilagaja našim navadam
Upravljanje strešnih oken je mogoče še dodatno poenostaviti z avtomatizacijo. S sistemom VELUX App Control lahko elektrificirana strešna okna in združljiva senčila upravljamo kar prek telefona. Okna lahko odpremo ali zapremo na daljavo, nastavimo časovnico prezračevanja ter senčila prilagodimo delu dneva in načinu uporabe prostora. Tako prezračevanje ni več odvisno od tega, ali se bomo ob pravem trenutku spomnili odpreti okno, temveč to lahko postane del vsakodnevne rutine.
Ko ista rešitev čez leto opravlja različne naloge
Hiša C je dober primer tega, kako se vloga strešnih oken čez leto spreminja. Poleti pomagajo pri uravnavanju toplote in svetlobe, jeseni in pozimi pa v prostor prinašajo dragoceno dnevno svetlobo ter omogočajo učinkovito prezračevanje. Kakovost bivanja je tako rezultat premišljenega prepleta svetlobe, zraka in načina uporabe prostora skozi vse leto.
Prispevek je oglasno sporočilo podjetja VELUX Slovenija.
