Pozor – še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2019-2026
Vljudno vabljeni na odprtje razstave Pozor – še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2019–2026, ki bo v ponedeljek, 22. junija 2026, ob 19. uri v Galeriji DESSA.
Že v petek, 19. junija, pa vas vabimo, da se nam pridružite na strokovni ekskurziji, kjer si bomo na Bledu in v Bohinju pod vodstvom arhitektov in kuratorjev razstave ogledali nekatere projekte z razstave in še kaj. Prijave na ekskurzijo so obvezne. Zbiramo jih do vključno ponedeljka, 15. 6. 2026. Število mest je omejeno. Prijavite se lahko TUKAJ.
Pridružite se nam na celodnevni arhitekturni ekskurziji po izbranih projektih razstave Pozor, še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2019–2026, ki bo v petek, 19. junija 2026. Ekskurzija je zasnovana kot priložnost za ogled sodobne alpske arhitekture in situ ter srečanje z arhitekti, avtorji projektov in kuratorji razstave.
Ob 8.uri se bomo z avtobusom odpravili s parkirišča Tivoli v Ljubljani, vrnili pa se bomo predvidoma ob 20.30 uri. Na poti bomo obiskali izbrane projekte, ki predstavljajo vrhunske primere sodobne arhitekture v alpskem prostoru in odražajo spoštljiv odnos do krajine, lokalne tradicije, trajnostne gradnje in kakovosti bivanja. Med drugim si bomo ogledali Rezidenco Jezero, Medgeneracijski center Vezenine Bled, Čolnarno Bled, Vrtec Bohinj, razstavo Več kot jezero ter druge projekte, predstavljene na razstavi.
Udeležba na ekskurziji znaša 32,00 EUR in se plača po predračunu. Vključuje kosilo ter večerno pogostitev z brezalkoholnimi pijačami.
Število mest je omejeno. Prijave zbiramo do vključno ponedeljka, 15. junija 2026 na povezavi TUKAJ.
V galeriji DESSA predstavljajo drugo razstavo iz cikla Slovenska alpska arhitektura, ki prikazuje slovensko arhitekturno produkcijo v našem alpskem prostoru. Prva razstava (2008–2018) je bila odmevna tako v Sloveniji kot v tujini: do januarja 2022 je gostovala štirinajstkrat, sedemkrat v Sloveniji in sedemkrat v tujini, največkrat v alpskih regijah Italije.
Tokrat so razstava in spremljevalni dogodki nastali v sodelovanju in koprodukciji galerije DESSA in zavoda Afront. Spoznavanje primerov sodobne alpske produkcije poglabljamo z znanji preteklosti in širimo onkraj galerijskega prostora na njihove lokacije.
Pri prvi razstavi slovenske alpske arhitekture leta 2018 je končni izbor projektov pripravil avstrijski arhitekt in profesor Bernardo Bader. Tokrat smo k sodelovanju povabili švicarskega arhitekta in profesorja Armanda Ruinellija, ki je bil rojen ter živi in dela v Sogliu, v vasi s 300 prebivalci na višini 1090 m v švicarskem kantonu Grisons, ki leži ob meji z Italijo. Iz procesa in rezultatov njegovega dela je razvidno, da alpski prostor, ljudi in kulturo zelo dobro razume in pozna. Skupaj z Ruinellijem so oblikovali izbor 26 projektov.
Arhitekta Ajda Bračič, ustanoviteljica Kajže, platforme, ki predstavlja stičišča za prenovo in trajnostno bivanje, ter Andraž Keršič, soustanovitelj biroja a2o2 arhitekti in asistent na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, med drugim pri predmetih Koncepti prenov ter Prenova in konservatorstvo II, sta z razmisleki o značilnih arhitekturnih elementih izpostavila nekatere določujoče okoliščine bivanja v alpskem prostoru: podnebje in vreme, materialnost, svetlobo, razgibanost terena in druge. Prav iz njih izhaja tradicionalno stavbarstvo, ki soustvarja kontekst sodobnih arhitekturnih interpretacij.
Arhitektki Lenka Kavčič in Eva Eržen iz Zavoda za prostorsko inovativnost Afront, ki s projektom Odprte hiše Slovenije skupaj s sodelavci in prostovoljci uspešno širita bivalno kulturo in splošno zavedanje o pomembnosti arhitekturne kakovosti, v okviru razstave organizirata strokovni ogled nekaterih projektov in situ.
Ob izteku razstave bo predvajan tudi film, ki je nastal leta 2026 v organizaciji AAA (Architettura Arco Alpino): Il tempo della montagna – ArchitetturAlpinA in dieci storie (Čas gora: ArchitetturAlpinA v desetih zgodbah). Film v produkciji podjetja Muse – Factory of Projects, ki sta ga po scenariju Giulie Mura režirala Francesca Molteni in Davide Fois, je prvi tovrstni film na velikem platnu, ki je v celoti posvečen sodobni arhitekturi italijanskih Alp. Širi kakovost in kulturo načrtovanja: prikazuje, kako lahko dobra arhitektura postane orodje socialnega, okoljskega in gospodarskega razvoja alpskih skupnosti. Vključuje pričevanja, slike in zgodbe arhitektov, prebivalcev, študentov, upravnikov in obrtnikov, ki gore vsak dan doživljajo »od znotraj«, v počasnem ritmu, ki oblikuje pokrajine, arhitekturo in skupnosti.
Enako kot pri prejšnji razstavi je izbor projektov povezan z območjem, ki po Alpski konvenciji v Sloveniji zajema Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje ter predalpsko hribovje Polhograjskih dolomitov, Trnovske planote in Nanosa.
Izbrani projekti imajo različne tipologije in programe (odprti prostor, športni objekti, bivaki in turistični objekti, javne stavbe ter stanovanjske in počitniške hiše). Vrstni red njihove predstavitve tokrat narekujejo letnice njihove izvedbe. Kriteriji izbora izpostavljajo kontekst, uporabnost, trajnost in identiteto: razumevanje in spoštovanje naravne in kulturne krajine, gabarite, ki so po velikosti in obliki skrbno vpeti v scenografijo gorskih ambientov, razmerja volumnov in stranic, odprte in »pretočne« sodobne prostorske zasnove, izbor trajnostnih materialov, sodobno interpretacijo tradicionalne stavbne dediščine ter ohranjanje lokalne tradicije, znanja in dognanj predhodnih generacij.
Statistika tokratne razstave razkriva večji delež projektov javnega prostora in javnih objektov: od 26 jih je javnosti dostopnih kar 19. Čeprav je še vedno več primerov novogradnje (16 projektov) kot prenove (10), se zavedanje o ohranjanju obstoječega stavbnega fonda in tradicije nezadržno širi.
Preobrat je spodbuden in nakazuje boljše prepoznavanje pomena kakovostne arhitekture ter prostora za razvoj družbe na ravni državnih institucij. Izbor zagotovo odraža napor stroke pri uveljavljanju izhodišč in načel leta 2017 sprejete arhitekturne politike Slovenije z naslovom Arhitektura za ljudi. Na dvig arhitekturne kulture je vplivalo tudi že skoraj 20-letno delovanje projekta OHS – Odprte hiše Slovenije: letos je bilo za nagrado OHS AWARD oddanih 30.000 glasov. Pozitivne arhitekturne sadove je obrodil tudi sprejem t. i. zelene turistične strategije, ki v središče postavlja trajnost slovenskega turizma.
Morda pa je arhitekturna renesansa alpskega prostora v resnici plod naključja – ne sistemske odličnosti, ampak krize ter posledično večjega dotoka evropskih kohezijskih sredstev, sredstev za okrevanje in odpornost ter popoplavno obnovo. Če to velja, se je treba zavedati krhkosti obdobja: ko se časovno okno zapre, ko sredstva usahnejo in elan nadomesti rutina, se odpre vprašanje, ali nam je uspelo zgraditi institucije in oblikovati kulturo, ki bo kakovost ohranjala tudi brez izrednih razmer. Morda bo to pokazala naslednja razstava.
Tokratna razstava arhitekturnih presežkov naj prispeva k utrjevanju temeljev, k ohranjanju naših vrednot in h kakovostnemu razvoju alpskega prostora. Prav na to nas opozarja tokratni zunanji selektor Armando Ruinelli: »Pristop, ki daje prednost podobi na račun globljega razmišljanja o pomenih, lahko povzroči neizogibno osiromašenje arhitekturne kulture.«
Alpski prostor je prostor značilne identitete in osupljive lepote, ki se je razvijal in ohranjal skozi stoletja težkih podnebnih in življenjskih razmer. Logika življenja v alpskem prostoru temelji na nenehnem prilagajanju naravnim danostim, ki kljub vsem izzivom še vedno zagotavlja visoko kakovost življenja. Najbrž se znotraj hitrega in površnega družbenega razvoja ne zavedamo v celoti, kako krhek je ta prostor. Nekdanji način življenja ostaja le nostalgičen spomin, ki ga množice turistov skušajo ujeti v svoj mobilnik in deliti na družbenih omrežjih. Zaradi globalizacije ta prostor postaja še bolj ranljiv in krhek, prav gradnja pa je tista, ki vanj najmočneje posega.
Naj bo tudi tokratna razstava prispevek, apel in opozorilo širši javnosti, prostorskim odločevalcem, investitorjem, pa tudi arhitekturni stroki sami: posegi v prostor morajo biti premišljeni in poglobljeni, temeljiti morajo na spoštovanju naravnih in kulturnih danosti, saj lahko le tako poudarijo in ohranijo njegovo lepoto in značaj.
Kuratorji razstave
Razmišljanja o sodobni arhitekturi v slovenskih Alpah
Postavitev arhitekturne razstave, katere pozornost je usmerjena najprej v krajino in šele nato v sam arhitekturni jezik, odpira širšo razpravo, ki se mi zdi zelo pomembna. Pomeni namreč, da se snovanje začne pri razumevanju krajine, nato pa prek urbanističnega posega preide do arhitekture. Do arhitekture, ki se nanaša na kraj in ga zna pojasniti. V sodobni arhitekturi je vse preveč primerov, ki težijo h globalizaciji jezikov in materialov, ob čemer branje krajine ostaja drugotnega pomena, kraj se vedno manj upošteva.
Razširjanje arhitekturnih podob prek medijev (spleta) spreminja arhitekturo v »potrošniško blago« brez kritičnega pogleda, brez truda, to pa seveda ni v pomoč pri razumevanju pomenskih ravni – povezav s krajem, gradbene kulture, kombinacij materialov. Prav tako ne pomaga pri oblikovanju projektne kulture in sposobnosti razlikovanja med kakovostno arhitekturo in zgolj marketinško potezo.
Menim, da lahko pristop, ki daje prednost podobi na račun globljega razmišljanja o pomenih, povzroči neizogibno osiromašenje arhitekturne kulture.
Na podlagi teh razmišljanj je razstava v galeriji DESSA v Ljubljani zagotovo spodbuda za prihodnost sodobne arhitekture v slovenskih Alpah, ki že zdaj uživa izjemen ugled. Mnogi predstavljeni projekti izhajajo prav iz natančne analize krajine in razvijajo arhitekturo, ki bi si jo v več primerih upal označiti za vzorno. Povezava s starodavno tradicijo, dosledna materializacija in hkrati uporaba izrazito sodobnega arhitekturnega jezika prispevajo k temu, da se spominjamo naše zgodovine, a jo tudi na novo interpretiramo, premišljamo, saj je del nas, naše radovednosti; da se o njej sprašujemo in tako prodremo v globino stvari.
Prav poglabljanje v stvari, v samo srce znanstvenega, obrtniškega, kulturnega ali arhitekturnega projekta, spodbujanje razmisleka in iskanje novih perspektiv: vse to je v razdrobljenem vrvežu vsakdanjega življenja, polnem nenehnih motenj, postalo težko. V nekaterih projektih pa je kljub temu mogoče ponovno najti zbranost, osredotočenost na bistveno, prosti čas in ustvarjalno moč.
Armando Ruinelli
Organizatorja in producenta
Zavod DESSA – arhitekturni center
Zavod za prostorsko inovativnost Afront
Pokrovitelji
Ministrstvo za kulturo RS
Ministrstvo za okolje in prostor RS
Mestna občina Ljubljana