Ta veseli dan kulture – Nebotičnik

Na rojstni dan Franceta Prešerna, 3. decembra, bodo kulturne ustanove po Sloveniji na široko odprle svoja vrata. V muzejih, galerijah, gledališčih in drugih kulturnih ustanovah se bodo zvrstile brezplačne razstave, vodenja, delavnice, predstave in druge prireditve. Dogodku se pridružujemo tudi pri Odprtih hišah Slovenije, kjer bomo v počastitev 130. letnice rojstva arhitekta Vladimirja Šubica organizirali ogled njegovega najznamenitejšega in najpomembnejšega dela, ljubljanskega Nebotičnika.

Vabimo vas na ogled, ki bo potekal v torek, 3. decembra ob 16.30. Ogled bo vodil umetnostni zgodovinar Gojko Zupan.

Ogled bo potekal v sklopu dogodka Ta veseli dan kulture 2024: Dan odprtih vrat slovenske kulture, ki ga organizira Ministrstvo za kulturo. Prijave na ogled so obvezne in bodo možne od ponedeljka, 25. 11. dalje tukaj. Celoten program kulturnega dneva si lahko ogledate na povezavi.

Ljubljanski Nebotičnik, zgrajen leta 1933, je simbol modernizacije in poguma predvojne Ljubljane. Zasnoval ga je arhitekt Vladimir Šubic po naročilu Pokojninskega sklada, zgradil pa stavbenik Ivan Bricelj. S svojimi 70 metri je bil najvišja stavba v srednji Evropi in na Balkanu, njegova gradnja pa je pomenila tehnični in estetski prelom. Stoji na mestu srednjeveškega samostana, kjer so gradbeniki odkrili vodnjak iz 13. stoletja. V temeljnem kamnu je vklesan verz Otona Župančiča: »Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho.«

Nebotičnik združuje neoklasicistični in art déco stil. Zgrajen je po vzoru ameriških nebotičnikov. Njegovo monumentalno preddverje krasijo marmor, okrasje Borisa Kalina in kip Genija Lojzeta Dolinarja. Prvih šest nadstropij je poslovnih, naslednja tri so stanovanjska stanovanjska, na vrhu pa se nahaja kavarna z razgledom. Stavbo zaznamujejo inovacije za tisti čas, kot so dvigalo in potresno varna armiranobetonska konstrukcija, ki temelji na 16 pilotih, segajočih 18 metrov globoko. Statiko je zasnoval inženir Stanko Dimnik po naprednem japonskem modelu, ki je upošteval 35-kratni potresni faktor.

Gradnja je izzvala razprave o primernosti visokih stavb v Ljubljani, saj je Nebotičnik konkuriral baročnim zvonikom in Ljubljanskemu gradu. A smelost projekta izraža vizijo predvojne meščanske elite, ki je Ljubljano postavila na arhitekturni zemljevid. Danes ostaja Nebotičnik nepogrešljiv del ljubljanske kulturne dediščine.